Nazaj, a v prihodnost

| Za volanom

Alfa romeo giulia


Vzponi in padci Alfe Romea (in ostale italijanske avtomobilske industrije) bi lahko bili material za dober zgodovinski film. V njihovi zgodovini je bil kar nekaj posameznih avtomobilov, ki so preusmerili zgodovino te milanske avtomobilske znamke. Tudi nova giulia ima na križ naloženo podobno breme: ji bo uspelo?

Nova giulia ima pred seboj pomembno nalogo – oživiti in obuditi malce zaspano znamko ter jo znova postaviti ob bok tekmecem. Pri Alfi so tokrat za vzor vzeli kar BMW oziroma njihovo serijo 3; novi giuliji so motor vgradili spredaj vzdolžno in ga s kardanom povezali z zadnjimi kolesi – kot pri omenjenim bavarskem tekmecu. Še več: giulija je tudi podobnih zunanjih mer (v dolžino meri 464,2 cm, njena medosna razdalja je 282 cm), podobne notranje prostornosti in podobno športne podobe.

Tudi izza volana je nova giulia športna; sedi se razmeroma nizko, ergonomija je zelo dobra, oblika merilnikov všečna. Na voljo sta dve velikosti zaslona multimedijske naprave. Zadaj se sedi udobno, a za kolena malce tesno, v prtljažnik lahko naložimo za 480 litrov prtljage, a skozi dokaj ozko odprtino in dokaj visok nakladalni rob.

Alfa romeo giulia bo sredi oktobra, ko bo na prodaj tudi pri nas, kupcem na voljo v dveh dizelskih različicah in kot superšportnik QV (quadrifoglio verde). 2,2-litrski dizelski štirivaljnik bo na voljo s 110 in 132 kW (150 in 180 KM) ter s 380 in 450 Nm navora; širok razpon uporabnih motornih vrtljajev zagotavlja prijetno prožnost, dobra odzivnost motorja pa športne občutke. Ob šeststopenjskem ročnem menjalniku bo na voljo tudi nov 8-stopenjski samodejni menjalnik.

Giulia se ponaša z idealno uravnoteženostjo – 50 odstotkov mase sloni na prednjih, 50 odstotkov pa na zadnjih kolesih. Ob skrbno uravnoteženem električnem servu volanskega mehanizma in podvozju s posamičnimi obesami na obeh oseh (spredaj dvojna trikotna vodila, zadaj večvodilni obesi) je giulia natančno vodljiva, odzivna in zelo dinamična med ovinki. Precej zaslug za to ima tudi masa z manj kot 1,5 tone, za kar so zaslužni aluminijasti blatniki, vrata, blok motorja in vzmetenje, pa tudi kardanska gred iz ogljikovih vlaken. Kljub dinamičnim voznim lastnostim giulia lepo blaži cestne neravnine – je ravno prav čvrsta in ravno prav udobna.

K nam bo – kot rečeno – giulia zapeljala sredi oktobra – najprej v dveh dizelskih različicah, pozneje tudi z 2-litrskim bencinskim turbo štirivaljnikom. O cenah in paketih opreme ni še nič znanega, ve pa se, da bodo giulie lahko opremljene z bogatim naborom varnostnih in voznih pripomočkov – tudi z radarskim tempomatom, samodejnim zaviranjem pred oviro (tudi pešci), možnostno izbiranja voznega programa (Alfa D.N.A.) in še čim. Več nejevere zbuja neuradna informacija, da giulie v karavanski različici ne bo, ker naj bi jo nadomestil prihajajoči Alfin cestni terenec z imenom stelvio, narejen na enaki platformi. Bo pa giulia pozneje na voljo tudi s štirikolesnim pogonom.

Pri Alfi bi si radi povrnili staro slavo, a se usmerili v prihodnost – in giulia je vsekakor pravi avto za to. A uspeh je odvisen še od česa drugega, ne zgolj od dobro zasnovanega avta.

Na športnem prestolu: alfa romeo giulia quadrifoglio verde

2,9-litrski bencinski šestvaljnik z valji na V (in kotom 90 stopinj med vrstama valjev) in dvema turbinskima polnilnikoma, 375 kW (510 KM), 600 Nm navora, pogon na zadnji kolesi, delna zapora zadnjega diferenciala, 3,9 sekunde pospeška do 100 km/h, največja hitrost 307 km/h; podatki najzmogljivejše giulie (in alfe nasploh) so sapo jemajoči, takšna pa je bila tudi (prekratka) vožnja z njo. Giulia QV nima veliko tekmecev, bolj malo bo verjetno tudi kupcev – v Nemčiji bo treba za najhitrejšo giulio odšteti najmanj 72.000 evrov, pri nas zagotovo še precej več.

Alfa romeo giulia
- naslednica alfe 159
- pogon na zadnji kolesi
- dva dizelska motorja, pozneje tudi bencinski
- odlične vozne lastnosti
- naprodaj sredi oktobra
Ključne besede

Za volanomAlfa romeoAlfa giulia

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Sorodne novice

Nazaj