Hibridni izlet: Na Kolpo

Na skrajnem jugu naše dežele se med belokranjskimi pašniki, neokrnjenimi gozdovi in divjimi stenami vije ena naših najlepših, najtoplejših in najčistejših rek - Kolpa. Izlet v kolpsko dolino je posebno doživetje, saj lahko to čudovito mejno reko in naravne, kulturne in kulinarične zaklade ob njej raziskujete v avtu, na kolesu, v kanuju ali na supu. Če je prtljažnik dovolj velik, na Kolpo vzemite tudi šotor: izlet se splača podaljšati.

Kolpa je kar v 113 kilometrih dolžine svojega vodotoka naravna meja med Slovenijo in Hrvaško. Izvira v Gorskem Kotarju pod Risnjakom, kjer na dan privre iz 80 metrov globokega kraškega izvira. Klopa je sicer dolga 292 kilometrov in v svojem toku večkrat izrazito spremeni značaj. Predvsem v svojem zgornjem toku je hitra, hladna in s številnimi tolmuni in brzicami spominja na gorski hudournik. V spodnjem delu postane lenobna in prepredena s številnimi jezovi, ponuja čudovito čista in topla naravna kopališča, ki s številnimi prodišči nekoliko spominjajo na morske plaže. Na vrhuncu poletja ni nič nenavadnega, če imate po skoku v Kolpo občutek, da plavate v bazenu, saj temperatura vode v znanih belokranjskih kopališčih pri Podzemlju, Krasincu ali Adlešičih nemalokrat doseže tudi 30 stopinj Celzija, kar opravičuje njen sloves najbolj tople slovenske reke.

Belokranjsko-kočevska Amazonka: naravna meja, ki povezuje in ne deli

V zgornjem toku Kolpa ponuja izjemno divjo kuliso, saj se vije tudi pod strmimi stenami in bregovi, poraščenimi s stoletnimi drevesi. Ne bodite presenečeni, a ponekod je Kolpa na dnu več kot 100 metrov globoke soteske videti zares kot poslednja divjina, kot nekakšna belokranjska Amazonka, kjer ni nič nenavadnega, če v skritem tolmunu sredi poletne pripeke zagledate medveda ali pa v kristalno čisti vodi velikega sulca. Potovanje ali pa kampiranje ob Kolpi ponuja pristen stik z neokrnjeno naravo, izjemno kulinarično doživetje, kjer izstopajo belokranjska pogača, pečen odojek ali jagenjček in seveda žlahtna kapljica iz preštevilnih belokranjskih vinskih kleti. Kolpa je najlepša prav v dobrih 100 kilometrih, kjer razmejuje, a v resnici bolj povezuje dve deželi.

S cmokom v grlu mimo visoke ograje

Zaradi izjemne narave, bogate zgodovine in številnih kulturnih spomenikov, kjer še posebej izstopajo gradovi - Pobrežje, Vinica in Kostel - je dolina Kolpe leta 2010 dobila tudi naslov Evropska destinacija odličnosti. Mnogi jo opisujejo kot eno najlepših rek, ki Evropo ločuje od Balkana. Žal je čas, v katerem živimo, to ločnico na bregovih obdal z visoko panelno ograjo, na vrhu katere grozi še jeklena bodeča žica, značilna za varovanje vojaških oporišč. Ograja naj bi presekala balkansko migracijsko pot, a njena učinkovitost je precej vprašljiva, trdijo ljudje, ki živijo ob Kolpi. A ta ograja bolj kot nezakonite prestope meje ovira divje živali, turistični dostop do reke in predvsem kazi podobo idilične doline. Na srečo je Kolpa veliko daljša od železne roke politike in tudi narava vedno najde pot mimo ovir. Škoda je le, ker je na delu lepe in kolesarsko nezahtevne trase, ki poteka po bregu reke po cesti med Prelesjem in Faro, zaradi ograje omejen dostop do vode.

Foto: Od morja orlovske praproti do gradu

S Toyotinim hibridnim RAV4 smo se tokrat podali na slikovite ceste od Vinomerskih steljnikov pri Metliki vse do mogočnega gradu Kostel iz 13. stoletja v občini Kočevje. Ta skoraj 100 kilometrov dolg izlet vam bo z avtom z lahkoto vzel cel dan, če boste na poti opravili veliko postankov za obisk številnih znamenitosti ali pa zaplavali oziroma zaveslali v reki. S seboj vsekakor vzemite brisače, pa pohodniške čevlje ali pa kolesa. Sup desko ali kanu je mogoče najeti v praktično vsakem kampu, ki jih je ob reki vsaj ducat. Za hrano in pijačo vam ni treba skrbeti, saj so ob poti številne turistične kmetije, na katerih se je mogoče okrepčati z dobrotami, tudi domačimi jogurti in skuto. Med turističnimi nastanitvami ob Kolpi so za najzahtevnejše goste na voljo tudi glamping šotori in hišice. Mi smo se ustavili v Krasincu v Kolpa Resortu, kjer imajo naravni bazen in okoli njega razkošne šotore in lesene hišice. V kampu Stari pod pri Adlešičih imajo tik ob reki postavljene majhne lesene hišice za dve osebi. Nočitev z zajtrkom za dve osebi stane 52 evrov in uživali boste v pristni laneni posteljnini. Ponujajo tudi rafting spuste po Kolpi, ki so primerni tudi za družine z otroki.

Ob Kolpi so zelo dobro označene tudi kolesarske poti: najdaljša je dolga kar 105 kilometrov in poteka od Metlike do Osilnice v osrčje dežele Petra Klepca, ki mu je gorska vila podarila nadnaravno moč. Na poti boste lahko občudovali morje orlovske praproti, vrese in rese med belimi brezami. Vzemite si čas za nekaj številnih dobro označenih pešpoti. Priporočamo pohod po najjužnejši slovenski pešpoti Radenci - Damelj, ljubitelji divjine pa boste uživali v Kostelsko-Trški pešpoti. Samo poglejte sanjsko panoramo naslovne fotografije, ki je nastala na robu Sodevske stene. Na tokratnem izletu je res vredno zaiti s ceste - v hrib ali pa na reko.

Pod krili legendarne dakote DC-3 (C-47)

Na jugu naše dežele je vredno stopiti tudi po sledeh burne zgodovine. Bela Krajina je bila zibelka boja proti nacizmu. Če boste odkrivali Kolpo, le zavijte na nekdanje zavezniško oziroma partizansko letališče Otok oziroma Picadilly Hope, kot so zavezniki rekli 1,2 kilometra dolgemu in 700 metrov širokemu travniku ob Kolpi, kjer so od 31. decembra 1944 do aprila leta 1945 pristajala in vzletala ter upanje prinašala zavezniška transportna letala. Od tu se je v svoje letalske baze vrnilo več kot 800 sestreljenih in rešenih zavezniških pilotov, letala pa so stran od vojne vihre na varno ponesla več kot 2000 slovenskih otrok, žena in starcev. To je bilo nekoč okno odrešitve in horizont upanja, danes pa spomin na zračni most vzdržuje legendarni jekleni ptič - vojaško transportno letalo douglas dakota DC-3 (C-47), ki čez krila meri skoraj 30 metrov.

Krajinski park Kolpa

Veliko ponudi tudi Krajinski park Kolpa. Ta se razteza na kar 4331 hektarih med Starim trgom in Dragoši. Na območju parka je ohranjena tipična arhitektura oziroma kulturna krajina, v vaseh pa še opravljajo tradicionalne obrti, saj ljudje tam še znajo zavrteti kolovrate in statve ter stkati laneno platno ali pisati pisanice in plesti iz lesenih viter. Na območju parka ob Kolpi občasno še delujejo trije mlini in dve žagi. Vredno se je ustaviti v Pobrežju ob starem mlinu, ki ga počasi obnavljajo. V njem so ohranjeni trije stari mlinski kamni, posebno tehniško vrednost pa predstavlja tudi žaga ob mlinu. Nekoč je bila v njem vgrajena legendarna venecijanka iz konca 19. stoletja, od leta 1942 naprej pa je v njem pela horizontalna tračna žaga, ki je danes najstarejša tovrstna žaga v Beli Krajini in na Dolenjskem.

Kje zaplavati?

Kolpa ponuja številna naravna kopališča in celo večje plaže v obliki prodišč. Praktično ob vsakem jezu boste lahko zaplavali v kristalno čisti in topli reki. Med najlepša kopališča, kjer tudi opravljajo meritve kakovosti kopalne vode, sodijo Podzemelj, Pobrežje, Stari pod pri Adlešičih, Damelj, Vinica in Prelesje.

685 leto že straži pokrajino nad Kolpo

Grad Kostel - markantni grad je drugi največji srednjeveški grajski kompleks v naši deželi. Prvič je pisno omenjen v pismu Grofovske straže iz leta 1336. Najbolj osupljivo pri tej omembi je dejstvo, da se z njo ujema tudi sodobna krajevna poštna številka Kostela. Ta velika in impozantna srednjeveška grajska utrdba je zaradi svoje strateške lege nad Kolpo in težje dostopnosti predstavljala pomembno oviro oziroma obrambno točko v obdobju turških vpadov. Hkrati je bil grad Kostel tudi pomembna obveščevalna točka v sistemu ognjenih kresišč, ki je služila za hitro in daleč vidno signalizacijo opozorilnega obveščanja o prihajajoči nevarnosti.

Kolpa je z ribami bogata reka

Kolpa je s svojo čisto vodo in izjemno biotsko pestrostjo tudi izjemno bogata z ribami, med katerimi so tudi številne ogrožene vrste. V njej plava kar 39 domorodnih vrst rib. Največ različnih ribjih vrst se v reki pojavlja od Dečine do Metlike. Med ogroženimi ribami, ki še živijo v Kolpi, so najbolj pomembne: zlata nežica, zvezdogled, kapelj ali glavač, pegunica, pohra, upiravec, platnica, pezdirk in največji sulec, ki v dolžino zraste do dva metra.