Zeleni izlet: Čreta na planoti Dobrovlje

Na poti

Prva destinacija Zelene transverzale: samotne kmetije, podzemne jame in razgledne poti


AMZS, PZS, Zavarovalnica Triglav in Hyundai Avto Trade s projektom Zelena transverzala vabijo v gore in hribe, kjer ni (takšne) gneče kot na najbolj obljudenih gorskih ciljih, kjer z našim obiskom ne ranimo okolja in kjer še vedno lahko najdemo svoj mir.  Za uvodni zeleni izlet smo izbrali Čreto na planoti Dobrovlje, med številnimi potmi pa Vojkovo pot, na kateri so markacisti legendarno Knafelčevo markacijo, ki letos obeležuje častitljivo stoletnico, zamenjali s hmeljsko kobulo – simbolom Spodnje Savinjske doline.

Oglas
Oglas
Izhodišče: Jevše, zaselek pri Stopniku
Višinska razlika: 473 metrov
Čas hoje: 1 h 30 min
Planinska koča na poti: Planinski dom na Čreti (876 nmv), odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih
Zanimivosti v bližini: Stopniški grad, Žovneško jezero in Žovneški grad, romarska cerkev sv. Matere Božje, cerkev sv. Katarine Aleksandrijske na Čreti

Dobrovlje se dvigajo nad Celjsko kotlino na vzhodu, Zadrečko dolino in Mozirsko kotlino na severu ter Vransko kotlinico na jugu. Planota je za obisk primerna v vseh letnih časih. V teh krajih je toliko zanimivosti, da si jih boste v enem samem dnevu kar težko vse ogledali. Tisto, kar še posebej privlači, je dejstvo, da so Dobrovlje primerne tako za pešce, gorske kolesarje, športne plezalce, zmajarje oziroma jadralne padalce in seveda lovce. 

Nad prostranimi gozdovi so širni razgledi

Večina cest po planoti je asfaltiranih, nekaj je tudi makadamskih. Povezav je več: z Vranskega na Čreto, iz Letuša oziroma Nazarij do Doma na Dobrovljah, asfaltirana je cestna povezava Vransko–Zadrečka dolina, ki poteka čez prelaz Lipa. Na planoti je vrsta skalnih formacij, ki jim domačini pravijo peči, najbolj znane so Ropasove peči, Podpečanove peči, kjer je plezališče, Zakrajske peči in markantna Orlova peč. Večina planote je poraščena z gozdom, v katerega tu in tam zaide tudi kakšen medved. Na planoti  je več jam, med drugim Veternica, Škadavnica, Matevžakova jama, Pekel pri Nazarjih in druge. Poleg jam ne manjka niti vrtač in drugih kraških pojavov. Še terminološka zanimivost – ledinsko ime Čreta pove, da gre za mokroten ali močvirnat svet. 

Čreta po Vojkovi poti iz Jevš

Markiranih poti iz doline na planoto je cela vrsta. Med lepše sodi Vojkova pot, ki pelje na Čreto iz Jelš čez Stopnik. Nekoč romarsko pot so leta 2017 poimenovali Vojkova pot – posvečena je Vojku Ocvirku, hmeljarju iz Prekope. Do vrha boste hodili približno uro in pol, višinska razlika je 473 m. Izhodišče je zaselek Jevše (na zemljevidih tudi Jelše). 

Avtocesto Ljubljana–Maribor zapustimo na izvozu Vransko in se peljemo proti Celju do prvega krožišča, kjer zavijemo za Stopnik. Najprej se peljemo pod avtocesto, prečimo križišče ter nato zavijemo desno. Mimo cerkve sv. Mohorja in Fortunata in desno skozi gozd pripeljemo do zaselka Jevše. Parkiramo pri manjšem križišču na levi strani (WGS84: N 46,2626601°, E 14,988264°). Pot je markirana in nezahtevna. Večino časa poteka po senci in je primerna za pse. V pomoč nam bo zemljevid Šaleška dolina z okolico, PZS, 1 : 50 000. 

Na izhodišča zelenih izletov se bomo vozili z elektrificiranimi modeli zanmke Hyundai in tako poskrbeli za čim nižnji ogljični odtis naše cestne logistike. Na prvi zeleni izlet smo se odpravili z priključnim hibridom hyundai tucsonom.


Z izhodišča po dobrih 100 metrih pred prvo hišo zavijemo desno. Na stebru zagledamo oznako za Čreto, ki je kar lepo zaraščena z bršljanom, tako da jo lahko hitro spregledamo. Pot nato zavije v gozd in se mimo stopniškega rezervoarja za vodo vzpenja po grebenu Tudruš. Kaj hitro smo pri Dežnikarjevem križu. Nadaljujemo po prijetni vlaki, na katero nas usmeri oznaka za Čreto, poleg tega nas spremljajo oznake Vojkove poti s hmeljarskim simbolom. Brez večje izgube višine gremo okoli hriba. Sledi križišče vlak, hmeljev storžek z listom nas usmeri na pravo, dokaj široko vlako. Še nekaj korakov in že smo pri domačiji Košir, na kateri je napis Hiša miru. Pot nadaljujemo do Koširjevega križa. Malce nad njim so ostanki hiše s planinskimi smerokazi. Sledimo oznaki za Čreto. Ko vlaka zavija ostro desno, Vojkova pot zavije levo in vijuga po pobočju navzgor vse do studenca oziroma do Podpečanove domačije. Tu se nam priključi pot iz Vranskega, potem nekaj metrov vodita skupaj po gozdni cesti, nato nas markacije usmerijo desno proti domu. V gozdu gremo mimo zanimivega Marijinega kamna in po kratkem sprehodu v nekaj minutah pridemo do planinske koče na Čreti. Prijazna oskrbnica Ana bo z domačimi dobrotami poskrbela za lačne želodce in žejna grla. Sestopimo po poti vzpona. 

V bližnjem zaselku izhodišča našega pohoda je v Stopniku izjemno zanimiv grad Hekenberk ali Stopniški grad, ki je eden najstarejših gradov v Savinjski dolini. Prva omemba gradu je iz leta 1247. Od nekdanjega mogočnega gradu, ki je v svoji dolgoletni zgodovini večkrat zamenjal lastnika, ni ostalo veliko. Poleg ostankov obzidja je viden še južni obrambni stolp, h kateremu je prizidana domačija.

Romarska cerkev na planoti, znana po čudežu

V bližini koče sta dve cerkvi, vredni ogleda tudi zato, ker se nam odkrije razgled na Zgornjo Savinjsko dolino. Romarska cerkev sv. Matere Božje stoji na razglednem grebenu nad kočo in je bila zgrajena leta 1471. Znana je po čudežu, ko je med mašo od juga zapihal topel veter, zaradi česar se je začel taliti sneg, s tem pa je bilo zime konec. Omenjeni dogodek je upodobljen na oljni sliki v kokarski cerkvi (povasici Kokarje). Severozahodno od koče je cerkev sv. Katarine Aleksandrijske na Čreti, ki se prvič omenja leta 1545. Leta 1944 jo je požgala nemška policija. Sakralni objekt je v osnovi gotski in ni bil deležen večjih prezidav. 

Na zelenih izletih bomo s pomočjo znamke Hyundai čim več kilometrov prevozili na elektriko.

Foto: Nad prostranimi gozdovi so širni razgledi

Kaj še priporočamo v dolini hmeljarjev in zelenega zlata?
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu (20 % popusta za člane AMZS)
Jama Pekel, Zalog pri Šempetru (15 % popusta za člane AMZS)
Pokrajinski muzej Celje s stalno razstavo o Celjskih knezih (20 % popusta za člane AMZS)
Muzej tehnične kulture obdobja po 2. svetovni vojni AMD Šmartno ob Paki
AMZS Center varne vožnje na Vranskem, kjer je tudi restavracija.

Žovneško jezero in grad Žovnek

Po lokalnih cestah se pripeljemo do zaselka Podvrh, kjer je Žovneško jezero. Nastalo je z zajezitvijo potoka Trnavca in služi predvsem namakanju kmetijskih površin, predvsem pa je pravi kraj za ljubitelje ptic, saj je ob njem svoj življenjski prostor našlo 111 vrst ptic. Jezero z obvodnim območjem ima status ekološko pomembnega območja in pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

V bližini je kulturni spomenik občine Braslovče, grad Žovnek, ki ste ga bralci Motorevije pred časom že spoznali v našem hibridnem izletu Po poteh celjskih knezov (najdete ga tudi na našem spletnem portalu). Žovneški grad je zgodovinsko eden najpomembnejših in tudi najstarejših gradov na Slovenskem, saj je stal že pred letom 1139, a na drugi lokaciji. Žovneške omenjajo v prvi polovici 12. stoletja, grad pa izrecno leta 1278. Žovneški so bili leta 1341 povzdignjeni v grofe Celjske in leta 1436 v državne kneze. Čeprav je bil od leta 1333 sedež družine na Starem gradu nad Celjem, so Celjski obdržali grad Žovnek. Ko so knezi Celjski leta 1456 izumrli, je grad Žovnek na podlagi dedne pogodbe iz leta 1443 prešel v last Habsburžanom; danes grad postopno obnavljajo pod okriljem Kulturno-zgodovinskega društva Žovnek Braslovče in ob pomoči Občine Braslovče. 

#HibridniIzlet
Po Poteh Celjskih knezov

Oglas
Oglas

Zbirajte žige Zelene transverzale

Zeleno transverzalo za odkrivanje manj znanih kotičkov Slovenije sestavlja 10 ciljev. Poleg tokrat predstavljene Črete na Dobrovljah v Spodnji Savinjski dolini še: dolina Lomščice - Dom pod Storžičem, Benečija - izlet na Kolovrat, Moravško - Limbarska gora, Šentjur z okolico - izlet na Resevno, Kambreško - izlet na Korado, Obsotelje - izlet na Silavec nad Podčetrtkom, Krvavec - izlet na Zvoh, Ivančna Gorica - Lavričeva pot, Mojstrana - izlet na Grančišče. 

Izlete bomo predstavljali v Motoreviji in na digitalnih kanalih AMZS in partnerjev. Vsi, ki boste do 31. avgusta 2023 zbrali vsaj tri žige Zelene transverzale, boste sodelovali v žrebanju za privlačne nagrade: 

  • 5-krat naglavna svetilka Petzl
  • 5-krat termo čutara iz nerjavečega jekla
  • 7-krat večnamenski trak z motivom markacije
  • 2-krat planinski zemljevid PZS
  • 1-krat knjiga Osnove planinstva
  • 1-krat bon za AMZS članstvo v vrednosti 40 €
  • 5-krat AMZS kolesarski bidon
  • 4-krat AMZS Pozorne nogavičke

#ZelenaTransverzala
Za več informacij, kako do nagrade, obiščite spletno stran Zelene transverzale

Ključne besede


ekologijaHyundaitrajnostna mobilnostZeleni izletZelena transverzala

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

16

Priljubljenost članka

16

Shrani

Delite s prijatelji