Pozor, spolzko!

| Nasveti

Vožnja jeseni


Jesen je zagotovo najbolj slikovit in barvit letni čas, a ob lepih in sončnih dnevih je jeseni veliko tudi meglenih in deževnih. Na cestah je to lahko zelo nevarno; tudi letos je prvo občutno znižanje temperatur in obilnejše deževje povzročilo kar nekaj nesreč na naših cestah. Po toplem vremenu in suhih cestah se zato velja pripraviti na drugačne vozne razmere, ki zahtevajo več previdnosti, manjše hitrosti in prilagoditev načina vožnje.

Jesen prinese dež in nizke temperature, a tudi umazane ceste. Na njih ni samo običajna umazanija, ki jo voda spremeni v drsalnico, pač pa se jeseni na cestah pogosto znajde tudi zemlja in blato, ki ju na ceste prinesejo kmečki delovni stroji in traktorji. Upravljavci teh strojev so sicer dolžni počistiti cesto za seboj, a pogosto tega ne storijo – rezultat so umazane in blatne ceste, na katerih avto lahko hitro zdrsne.. Na cestah ob kmetijskih površinah in poljih zato vozite previdno in pričakujte umazano ter drsečo cesto.

Jesen vselej postreže z lepo paleto rjavih, rdečih in rumenih barvnih odtenkov, a vse to živopisno listje prej ali slej konča na tleh – tudi na cestah. Ko ceste namoči dež ali le jutranja vlaga, se listnata preproga spremeni v drsečo podlago, na kateri avtomobilski pnevmatiki hitro zdrsne – na mokrem listju ne zimske ne letne pnevmatike nimajo veliko oprijema. Takšni drseči deli ceste so najpogostejši v gozdnatem okolju oziroma pod velikimi drevesi in na senčnatih območjih, kjer je cesta lahko prekrita z mokrim listjem tudi v suhih dneh. V takšnih razmerah je treba voziti počasneje, predvsem pa poskrbeti za daljšo varnostno razdaljo.

Na spolzki cesti se zavorna pot podaljša: če se avto na suhi cesti pri polnem zaviranju ob hitrosti 100 km/h ustavi po 35 do 40 metrih, že mokra in zato malo bolj drseča cesta hitro podaljša zavorno pot na 50 do 75 metrov. Če je cesta dodatno še blatna ali prekrita z listjem, do popolne zaustavitve rabimo od 75 do 100 metrov. V takšnih vremenskih in voznih razmerah pomagajo le večja pozornost in previdnost ter predvsem daljša varnostna razdalja!

Pogost spremljevalec jeseni je tudi megla. Ta za voznike pomeni predvsem slabšo vidljivost, ki je v kombinaciji s preveliko hitrostjo in premajhno varnostno razdaljo najpogostejši vzrok za avtocestna verižna trčenja. Prvo pravilo pri zmanjšani vidljivosti je prilagoditev hitrosti. Če vidite le 50 metrov pred sebe, ne smete voziti hitreje od 50 km/h na uro – to je meja, pri kateri se še lahko varno ustavite, če naletite na oviro ali nezgodo pred vami. Če je vidljivost še slabša, je treba še upočasniti – tudi na 30 km/h, če je treba. Pri vožnji po megli je treba seveda prižgati zadnjo meglenko (ali meglenki), a le, če je res megla – ko je vidljivost slabša od 50 metrov. Na odsekih brez megle zadnjo meglenko spet ugasnemo, saj ta slepi voznika za nami. Meglenki spredaj sta namenjeni nam, da torej bolje vidimo naprej. To velja seveda le ponoči oziroma v mraku in pri gosti megli (vidljivost manj kot 50 metrov) – prižgani meglenki podnevi ali celo pri dobri vidljivosti pa veljata za prekršek.

Jeseni moramo vozniki pozorno paziti še na ene udeležence v prometu – divjad. Ta se najpogosteje zadržuje v bližini gozdov. Med vožnjo po cestah, kjer obstaja nevarnost srečanja z divjadjo, naj voznik rahlo poveča razdaljo do desnega roba ceste, s čemer si bo pridobil nekaj dodatnega reakcijskega časa, če bo ob cesti zagledal divjad. Če voznik ob cesti opazi divjad, naj bo to seveda znak za dodatno previdnost, za zmanjšanje hitrosti in za pripravljenost na nenadno zaviranje. Ob tem si lahko pomaga z dolgimi lučmi; močna luč divjad moti, zato se običajno umakne globlje v gozd oziroma v senco. Če je pred avtomobilom čez cesto stekla ena žival, obstaja velika možnost, da bodo za njo pritekle še druge – z nogo na zavori se boste lahko hitreje zaustavili oziroma izognili divjadi. Ko voznik spozna, da se trku ne bo mogel izogniti, mora močno pritisniti na zavoro, hkrati pa trdno držati volanski obroč – pomembno je, da avto tudi med zaviranjem obdrži v smeri vožnje. Manevri izogibanja divjadi se namreč lahko slabo končajo, še zlasti pri večjih hitrostih in na cestah, kjer so blizu drevesa.

16 korakov do brezhibnega avta: AMZS servisni pregled avtomobila

Tehnično brezhiben avto je najpomembnejši dejavnik za brezskrbno in tudi varno vožnjo. A marsikateri voznik ne more vselej z gotovostjo potrditi, da je z njegovim avtom vse v redu; številne napake in pomanjkljivosti so očem skrite, pokažejo pa se šele takrat, ko je že prepozno. Zakaj ne bi natančnega pregleda in ocene prepustili strokovnjakom v AMZS poslovnih enotah?

Zgolj 30 minut traja takšen temeljit servisni pregled avtomobila; med tem pregledom izkušen mehanik v 16 korakih preveri najpomembnejše točke na avtomobilu, nato pa v pisni obliki potrdi svoje ugotovitve in vozniku tudi svetuje, kako naj napake odpravi. Kateri so ti koraki servisnega pregleda?

  • 1. Testna vožnja: kratka testna vožnja (3 km) za ugotavljanje napak pri delovanju in vodljivosti vozila.

    2. Klima: test delovanja klimatske naprave in prezračevanja.

    3. Izpušni plini: meritev vsebnosti škodljivih delcev v izpuhu, kjer odstopanja lahko pokažejo na nepravilnosti v delovanju motorja.

    4. Blažilniki: test blažilnikov za zagotavljanje dobre lege na cesti.

    5. Zavore: meritev zavornega učinka in pregled obrabljenosti zavornih delov.

    6. Podvozje: pregled posameznih delov podvozja za ugotavljanje zračnosti, poškodb in obrabljenosti delov podvozja. Tu je vključen tudi vizualni pregled izpušnega sistema in karoserijskih delov na spodnjem delu vozila.

    7. Snop žarometov: pregled nastavljenosti snopa žarometov.

    8. Obvezna oprema: pregled obvezne opreme v vozilu.

    9. Varnostni pasovi: test delovanja varnostnih pasov in vizualni pregled sestavnih delov za ugotavljanje poškodb.

    10. Brisalci: pregled metlic in test delovanja brisalcev.

    11. Svetlobna telesa: pregled svetlobnih telesih.

    12. Pnevmatike: pregled tlaka in obrabljenosti pnevmatik, kjer lahko morebitne nepravilnosti pokažejo na napačno nastavitev geometrije podvozja.

    13. Tekočine: pregled količine in stanja motornega olja, hladilne tekočine, zavornega olja, olja servo volana in čistila za stekla.

    14. Akumulator: test akumulatorja z izpisom stanja zmogljivosti.

    15. Motor: morebitne nepravilnosti v delovanju motorja. Mehanik zunanjost motorja in motorni prostor tudi vizualno pregleda za nepravilnosti.

    16. Svetovanje o uporabnosti: strokovno pojasnilo ugotovitev servisnega pregleda, strokovnjaki pa strankam svetujejo tudi o tehničnih lastnostih sistemov ABS in ESC, o pnevmatikah, klimatski napravi, tempomatu, avtoradiu in multimedijskih napravah, o porabi goriva in še čem.  

Takšen pregled traja približno 30 minut, mehanik AMZS pa za vsako pregledano točko stranki poda oceno stanja in tudi predlog z oceno stroškov za popravilo napak.

Servisni pregled avtomobila je brezplačna članska ugodnost za člane AMZS, ki jo lahko koristijo dvakrat na leto: prvič brez pogojev, drugi pregled v istem članskem letu pa je pogojen z opravljenim rednim vzdrževalnim servisom v poslovni enoti AMZS.

Na servisni pregled se je najpametneje naročiti, kar lahko uporabniki najhitreje storijo prek obrazca na spletni strani AMZS.

Ključne besede

NasvetiJesennasvetiSpolzka cesta

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Sorodne novice

Nazaj