Doma je najlepše …

| Promet

Prometni zastoji – pri nas in na tujem


Ljudje – in vozniki – smo si različni, a verjetno vsi po vrsti trpimo, če moramo stati v prometnem zastoju. Tudi v Sloveniji so zastoji pogosti, dolgotrajni in vsem odveč, a v primerjavi s tujino v resnici pri nas ni tako hudo. Tako namreč pravijo zbrani podatki in prometna statistika; v zastojih na slovenskih cestah vozniki izgubljamo manj časa kot po drugod po Evropi …

Cestni promet je znak zdrave in cvetoče družbe. Po cestah se premikajo ljudje in pretakajo dobrine; polne ceste pomenijo več potovanj, bolj živahno gospodarstvo in bolj aktivno družbo. A uspeh in razvoj imata svojo ceno, saj povečanje števila vozil na cestah pomeni gostejši promet, ta pa vodi v zastoje. Zastoji na družbo delujejo zaviralno; v njih vozniki izgubljamo čas (in živce), dobrine do cilja prihajajo z zamudo, ceno pa na koncu plačamo porabniki.

Razlogi za zastoje na cestah so zelo raznoliki – pogosto so posledica zastarele infrastrukture oziroma cest, pogosto je za zastoje krivo skokovito povečanje števila prebivalcev v urbanih središčih, pogosto tudi značilne migracije v določenem časovnem obdobju.

Za Slovenijo težko rečemo, da se skokovito povečuje število prebivalcev ali da nenadzorovano rastejo urbana središča, lahko pa potrdimo povečanje števila vozil na cestah – tako osebnih avtomobilov kot tovornega prometa. Prav večje število avtomobilov in večje število tovornjakov na naših avtocestah je krivo za najdaljše in najgostejše zastoje na naših cestah – če v enačbo dodamo še nepredvidljive vremenske – in s tem vozne razmere –, dobimo prometne okoliščine, v katerih nastane največ zastojev na naših cestah.

O zastojih na slovenskih cestah smo vozniki praviloma dobro obveščeni; radio, spletni portali in prometne aplikacije natančno in ažurno spremljajo dogajanja na naših cestah, hkrati pa o zastojih obveščajo voznike. Kdor ve, kje in kako iskati informacije, lahko pri nas pravočasno in natančno pride do informacij o dogajanju na naših cestah (o tem smo obširno pisali lani poleti). Natančne informacije so za marsikoga koristne, a na dolžino in trajanje zastojev nimajo večjega vpliva.

Slovenske ceste so najbolj obremenjene v času počitnic, ko so na cestah turisti oziroma vozniki, ki se prek Sovenije peljejo proti poletnim počitniškim ciljem – na našo, predvsem pa na hrvaško obalo. To potrjujejo različne organizacije ali podjetja, ki podrobneje spremljajo dogajanje na naših cestah. Ker pa imajo ta različne vire podatkov, se tudi rezultati o obremenjenosti cest med seboj razlikujejo. Tokrat pišemo o dveh poročilih o zastojih, ki sta ju izdala ponudnik navigacijskih naprav TomTom in organizacija za spremljanje prometnih gibanj Inrix. TomTom svoje podatke črpa iz gibanja njihovih navigacijskih naprav, Inrixov nabor prometnih virov pa je malce širši in obsega podatke različnih navigacijskih sistemov, pa tudi podatke iz drugih virov, kakršni so na primer števci prometa.

TomTom: v Ljubljani za pot porabimo 16 odstotkov več časa

Nizozemsko podjetje TomTom, ki se ukvarja z navigacijsko tehnologijo, ob navigacijskih napravah za naknadno vgradnjo in aplikacijah za pametne mobilnike ponuja svoje navigacijske sisteme tudi številnim avtomobilskim izdelovalcem, ki TomTomove digitalne zemljevide uporabljajo v navigacijskih napravah svojih avtomobilov. To pomeni, da je v vsakem tenutku na cestah nekaj milijonov vozil in naprav, ki uporabljajo njihove zemljevide, njihovo gibanje pa TomTom pozorno spremlja in beleži. Na podlagi teh podatkov pri TomTomu vsako leto izdajo poročilo o gibanju vozil v prometu, v katerem so lepo vidni trendi dogajanja v prometu – vključno z zastoji in drugimi izrednimi dogodki. Obdelava tako obsežnih podatkov je zahtevna in zapletena, a pri TomTomu znajo podatke prikazati na zanimiv način. Eden od takšnih načinov je poročilo o zastojih v številnih mestih in državah na vseh celinah – tudi v Evropi in tudi v Sloveniji.

Pri nas so se osredotočili na Ljubljano in glavne prometne žile Slovenije – na podlagi teh podatkov so izdelali zanimiv posnetek prometnega dogajanja v Sloveniji v letu 2016. Skupna dolžina cesto, na katerih so merili prometno dogajanje, je bila pri nas skoraj 3500 kilometrov.

Metodologija TomToma obsega izračun dodatnega časa, ki so ga v zastojih preživeli vozniki na naših cestah v primerjavi s časom, ki ga na istih cestah za svoje poti porabijo vozniki, ko so ceste normalno prevozne. Tako na primer rezultat 36 % za posamezno mesto pomeni, da vozniki v povprečju za svoje poti porabijo 36 odstotkov več časa, kot bi ga porabili, če na cestah ne bi bilo zastojev.

V letu 2016 so vozniki na ljubljanskih cestah oziroma v zastojih v Ljubljani in njeni okolici porabili 16 odstotkov dodatnega časa, kar v povprečju pomeni dodatnih 21 minut na dan. V letu 2016 so tako vozniki v Ljubljani v zastojih zapravili 80 dodatnih ur.

Kateri dnevi v tednu so bili v letu 2016 najbolj obremenjeni? Jutranje konice so bile najbolj občutne ob torkih med 7. in 8. uro zjutraj, ko smo za načrtovano pot porabili 32 odstotkov več časa. Večerna oziroma popoldanska konica je bila najbolj očitna ob petkih, ko smo za načrtovano pot porabili kar 55 odstotkov več časa.

Zanimiv podatek je, da smo največ časa – 29 odstotkov – zapravili na lokalnih cestah, 11 odstotkov dodatnega potovalnega časa pa na avtocestah. Kateri dan v letu 2016 je bil po statistiki TomTom za Slovenijo prometno najbolj obremenjen? Sobota, 27. avgust!

INRIX: zapravljenih 21 ur

Inrix je organizacija, ki preučuje, analizira in obdeluje podatke o gibanju prometa na globalni ravni, z njimi pa oskrbuje različna podjetja, organizacije in vladne službe po vsem svetu. Podatke o prometu Inrix črpa iz različnih virov, med temi je več kot 300 milijonov posameznih uporabnikov različnih GPS sistemov. Pri Inrixu so zbrali, obdelali in predstavili prometne podatke za 1064 mest po vsem svetu, obdelali pa so prometne podatke za več kot 8 milijonov kilometrov cest.

Med mesti, ki so jih pri Inrixu vzeli pod drobnogled, je tudi Ljubljana. Med 627 evropskimi mesti je Ljubljana po zastojih uvrščena na 208. mesto; v Ljubljani smo vozniki lani v povprečju podaljšali čas potovanja zaradi zastojev za 9 odstotkov, kar pomeni 21,2 ure letno – največ v jutranjih prometnih konicah. Na evropski celini so na prvih treh najbolj prometno obremenjenih mestih Moskva, London in Pariz z 91, 73 in 65 v zastojih izgubljenimi urami letno.

Aplikacija AMZS odkriva: najbolj obremenjen je severni del ljubljanskega obroča

Nekaj sklepov o zastojih pri nas so pri Monolitu, podjetju, ki aplikaciji AMZS zagotavlja prometno platformo za spremljanje prometa v realnem času, uspeli potegniti tudi iz podatkov, ki so jih dobili od uporabnikov aplikacije AMZS. Tako so iz podatkov o gibanju uporabnikov razbrali, da največ zastojev pri nas nastaja na severnem delu ljubljanskega obroča oziroma obvoznice, kjer je ob prometnih konicah zjutraj in popoldan zabeležena gostota prometa več kot 4000 vozil na uro. Jutranja in popoldanska prometna konica sta najpogostejši čas zastojev tudi na drugih slovenskih cestah – najbolj problematične so ure med 7.30 in 8.15 zjutraj in med 15.50 in 16.30 popoldan. Na gostoto prometa in zastoje seveda vplivajo tudi drugi dejavniki, najbolj pa povečanje števila vozil na naših cestah – tako domačih kot tujih. Zaradi večje gostote prometa so se podaljšali tudi povprečni potovalni časi: pred nekaj leti so vozniki za pot od Vrhnike do izvoza Ljubljana – Stegne rabili 16 minut, danes se je povprečno trajanje te poti podaljšalo na 20 minut – ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah pa na krepko čez 30 minut.

Slovenskim voznikom se ne godi tako slabo

Nihče ne mara obtičati v prometnem zastoju, a zastoji pri nas so v primerjavi s tistimi v tujini razmeroma redki in razmeroma kratki. To dokazujejo predstavljeni podatki obeh zbiralcev podatkov, TomToma in Inrixa.

Po TomTomovi statistiki se Ljubljana po izgubi časa v zastojih uvršča na 202. mesto med 215 evropskimi mesti oziroma na 350. mesto med 390 svetovnimi mesti.

Po statistiki Inrixa je Ljubljana po izgubi časa v zastojih uvrščena na 208. mesto med 627 evropskimi mesti in na 339. mesto med 1064 svetovnimi mesti.

V katerem evropskem mestu so najhujši zastoji? Po TomTomovih podatkih je med večjimi mesti (z več kot 800.000 prebivalci) na prvem mestu romunska Bukarešta, kjer vozniki v zastojih v povprečju porabijo 50 odstotkov več časa za svoja potovanja. Na drugem mestu je ruska Moskva s 44-odstotnim podaljšanjem potovalnega časa, na tretjem mestu pa prav tako ruski Sankt Peterburg, kjer vozniki v zastojih porabijo 41 odstotkov več časa za svoja potovanja.

A Bukarešta se v svetovnem merilu uvršča šele na 5. mesto. Najbolj prometno obremenjeno svetovno velemesto je mehiški Mexico City, kjer vozniki v zastojih porabijo 66 odstotkov več časa za potovanja. Na drugem mestu je tajski Bangkok z 61 odstotki, na tretjem pa indonezijska Džakarta z 58 odstotki.

Vsem tistim, ki občasno v zastoju izgubijo nekaj časa, to verjetno ne bo v veliko tolažbo, a vseeno velja zapisati: drugod je lahko še veliko huje!

Učinek vzmeti: zakaj – in kako – nastane prometni zastoj?

Prometni zastoji pogosto nastanejo zaradi ovir na cestah, včasih pa zastoj nastane navidezno brez pravega vzroka. Pogosto se to zgodi zaradi preobremenitve oziroma gostega prometa, zastoj pa lahko sproži že nenadno zaviranje – ali menjava voznega pasu – enega samega avtomobila.

9 najhujših zastojev po raziskavi revije Forbes

Založniška hiša Forbes je pred časom objavila seznam 10 najhujših prometnih zastojev v zgodovini človeštva.

  1. Zastoj na avtocesti, ki povezuje kitajski Peking s Tibetom, je avgusta 2010 trajal kar 12 dni. Razlog? Zgolj izjemno povečan promet.
  2. Februarja 2011 je snežni vihar povsem zaustavil promet v ameriškem Chicagu – za 12 ur je v mestu povsem obstal promet, marsikateri avto je v tem času povsem zametlo.
  3. Legendarni glasbeni festival v amerškem Woodstocku leta 1969 ni predstavljal le izjemnega glasbenega dogodka, pač pa je več kot 500.000 obiskovalcev povzročilo tudi mega zastoj v dolžini 35 kilometrov, ki je trajal kar 3 dni.
  4. 12. aprila 1990 se je na nemške avtoceste v smeri od vzhoda proti zahodu naenkrat odpravilo kar 18 milijonov avtomobilov – in povsem zaustavilo promet.
  5. 21. septembra 2005 je na avtocesti od ameriškega Houstona proti Dallasu nastal 160-kilometrski zastoj, ki je trajal 48 ur. Razlog? Beg stanovalcev Houstona pred orkanom Rita.
  6. Februarja 1980 je na avtocesti med francoskim Lyonom in Parizom nastal 176-kilometrski zastoj, ki ga je povzročilo slabo vreme in vračanje francoskih voznikov z zimskih počitnic.
  7. Novembra 2012 so ekstremno nizke temperature in slabo vreme povzročile zaprtje avtoceste med Moskvo in Sankt Peterburgom. Številni vozniki so morali tri dni preživeti v zasilnih šotorih ob avtocesti.
  8. Takoj po terorističnem napadu na newyorška WTC stolpa so oblasti zaprle vse ceste, mostove in predore v mestu in povzročile, da je promet v New Yorku povsem obstal.
  9. Prometni zastoji v brazilskem Sao Paolu spadajo v prometni vsakdan tega velemesta, a 10. junija 2009 je obstalo skoraj celo mesto. Skupna dolžina zastojev je bila tisti dan kar 300 kilometrov.

Slovenci menimo, da je v tujini bolje: raziskava DARS

Lani spomladi so pri DARS opravili raziskavo med domačimi in tujimi uporabniki naših avtocest. Kar 64 odstotkov slovenskih voznikov osebnih vozil meni, da na slovenskih avtocestah zaradi zastojev izgubijo več časa kot na avtocestah v tujini. Enako vprašanje slovenskim voznikom tovornih vozil pa je dalo drugačen rezultat; le 37 odstotkov teh meni, da v tujini v zastojih izgubijo manj časa kot pri nas.

Ko so o tem povprašali tuje voznike osebnih avtomobilov, jih je le 12 odstotkov ocenilo, da so zastoji na slovenskih cestah pogostejši kot v tujini, med tujimi vozniki tovornih vozil pa jih tako meni le 9 odstotkov.

Rezultat raziskave je jasen; tisti slovenski vozniki, ki se le redko zapeljejo po tujih avtocestah in z njimi nimajo dovolj izkušenj, menijo, da so zastoji na slovenskih cestah hujši kot v tujini. A v resnici ni tako; že med domačimi vozniki tovornih vozil, ki so praviloma veliko na cestah v tujini, je takšnih precej manj, tuji vozniki – tako osebnih kot tovornih vozil – pa dobro vedo, da so na tujih avtocestah zastoji pogosto daljši in dolgotrajnejši.

Ključne besede

CestePrometPrometne informacijezastoji

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Sorodne novice

Nazaj