Prometna varnost v letu 2015

| Varnost

Lani je na slovenskih cestah umrlo 120 udeležencev v prometu, kar je 12 več kot leto poprej. Povečalo se je tudi število hudo poškodovanih v prometnih nesrečah na 911, kar je 85 hudo poškodovanih več kot v letu 2014. Vse to pomeni, da se je prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu poslabšala, zato nas upravičeno lahko skrbi, da se vračamo na stare tirnice.


Več mrtvih in več hudo poškodovanih!

Leta 2014 je na slovenskih cestah umrlo 108 ljudi, kar je bilo najmanj, od kar imamo tovrstno statistiko. Z velikim zmanjšanjem žrtev prometnih nesreč si je Slovenija prislužila prestižno nagrado Evropskega sveta kot država z največjim izboljšanjem prometne varnosti v zadnjih desetih letih. A lani se je prometna varnost pri nas poslabšala, saj je umrlo 120 udeležencev, kar je ne samo za 12 več kot leta 2014, temveč tudi pet mrtvih več kot je za leto 2015 predvideval Nacionalni program varnosti cestnega prometa 2013-2022. Zaskrbljujoče je tudi že triletno naraščanje števila hudo telesno poškodovanih udeležencev, saj jih je bilo leta 2013 711, leta 2014 826, lani pa že 911.

Pred enim letom smo pisali, da so, paradoksalno, razlogi za izboljšanje prometne varnosti tudi v slabih cestah, ki zaradi poškodb na voziščih onemogočajo (pre)visoke hitrosti ter same po sebi delujejo kot ukrep za umirjanje prometa, da so bile cene goriva v letu 2014 še zelo visoke, da je bila gospodarska aktivnost nižja ter tudi brezposelnost visoka. Stanje v letu 2015 se je spremenilo: gospodarska aktivnost se počasi povečuje, cene goriva so že v začetku leta 2015 začele padati, zaradi česar se tudi več vozimo po naših cestah, ki pa so še vedno slabe. Tudi naša vozniška kultura še ni tam, kjer bi si želeli, da bi bila. Na že v jeseni 2014 napovedani akcijski načrt za obnovo državnega cestnega omrežja še vedno čakamo.

Največ zdrsov

Med tipi prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci so na prvem mestu zdrsi vozil s ceste ter trčenja v obcestne objekte (29,2 % vseh nesreč), sledijo čelna trčenja (19,2 %), bočna trčenja (18,2 %) ter nesreče z udeleženimi pešci (12,2 %). Te številke so zelo podobne dolgoletnemu povprečju tipov nesreč na evropskih cestah. Med vzroki za prometne nesreče s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci policija beleži neprilagojeno hitrost za zdrse vozil s ceste ter trčenja v obcestne objekte, neupoštevanje pravil o prednosti za bočna trčenja ter tudi za nesreče s pešci. Za čelna trčenja, pri katerih so bili udeleženci hudo telesno poškodovani ali so umrli, policija med vzroki približno v enakih deležih beleži tako neprilagojeno hitrost, napačno stran/smer vožnje kot tudi neupoštevanje pravil o prednosti.

Največ umrlih voznikov osebnih vozil

Med umrlimi udeleženci so na prvem mestu vozniki osebnih vozil (39), sledijo vozniki motornih koles, koles z motorjem ali mopedov (26), sopotniki v avtomobilih (20), pešci (16) ter kolesarji (14). V prometnih nesrečah so umrli še 2 traktorista, 1 voznik lahkega štirikolesnika, 1 voznik trikolesnika, 1 voznik tovornega vozila ter še ena oseba.

Največ hudo poškodovanih je kolesarjev

Glede na vrste udeležencev so pri hudo telesno poškodovanih na prvem mestu kolesarji (23,7 %), sledijo vozniki motornih koles, koles z motorjem ali mopedov (23,1 %), vozniki osebnih vozil (21,8 %), sopotniki (13,5 %) in pešci (13,4 %). Glede na vrsto oziroma kategorijo ceste, kjer se dogajajo prometne nesreče, policija obdeluje podatke glede na kraj, kjer se je zgodila nesreča. Na cestah v naseljih (z ali brez uličnega sistema) se je zgodilo skoraj 52,8 % prometnih nesreč z umrlimi ali hudo telesno poškodovanimi udeleženci, na avtocestah in hitrih cestah 6,5 %, na glavnih cestah 10 %, na regionalnih cestah 23,7 %, na lokalnih cestah pa 7 %. Kot smo že zapisali, se je lani zgodilo 957 prometnih nesreč z umrlimi ali s hudo telesno poškodovanimi udeleženci, v katerih je 120 ljudi umrlo, 911 pa je bilo hudo telesno poškodovanih.

Moški umirajo pogosteje

Med umrlimi na cestah jih je bilo šest mlajših od 18 let: dva kolesarja, en voznik osebnega avtomobila in trije kot sopotniki v avtomobilih. Med 14 umrlimi kolesarji jih je bilo kar 10 starejših od 45 let, 6 pa starejših od 60 let. Med umrlimi pešci je bilo vseh 16 umrlih starejših od 45 let, od tega jih je bilo 10 med 69. in 92. letom starosti. Med umrlimi vozniki osebnih vozil jih je bilo 9 starih od 18 do 25 let, prav tako 9 starih od 26 do 45 let, 8 jih je bilo starih od 46 do 59 let, 9 jih je bilo starejših od 60 let, za dva umrla pa ni podatkov. Med umrlimi vozniki motornih koles jih je bilo 5 starih od 18 do 25 let, osem od 26 do 45 let, 7 od 46 do 59 let, 5 pa je bilo starih več kot 60 let. V prometnih nesrečah pogosteje umirajo moški, saj je bilo tri četrtine umrlih moških.

V letu 2015 so med umrlimi ali hudo telesno poškodovanimi udeleženci prometnih nesreč izstopali pešci, kolesarji ter vozniki motornih koles, torej ranljivejše in bolj izpostavljene oziroma manj zaščitene skupine udeležencev v prometu.

Zaskrbljujoč začetek leta 2016

Glede na slabo stanje cest ter druge dejavnike, nas lahko upravičeno skrbi, kakšna bo prometna varnost na naših cestah v letu 2016. Že v prvem tednu leta so na naših cestah umrli trije ljudje, od tega eden ob vožnji v nasprotni oziroma napačni smeri na avtocesti. Ta problem je pereč že nekaj zadnjih let, a dlje kot do študije teh dogodkov v preteklem letu nismo prišli.

Vpliv tehnologije na prometno varnost

Veliko vlogo pri zagotavljanju prometne varnosti imajo tehnološke rešitve. Izdelovalci avtomobilov z velikimi koraki razvijajo raznovrstne aktivne in pasivne sisteme. Na tem področju zaostaja infrastruktura, ki sicer prav tako vstopa na področje “pametnih cest” z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) vseh vrst, senzorji, kamerami, sistemi za zaznavanje, obveščanje, spremenljivo prometno signalizacijo, obvestilno signalizacijo, vendar s počasnejšim tempom. Voznikom so v pomoč razni asistenčni sistemi v vozilih, prav tako pa tudi različne mobilne aplikacije, ki sledijo načinu vožnje, svetujejo pri izbiri poti, izogibanju zastojev, izbiri optimalne ali celo najbolj varne poti. Avtomobilska industrija je torej že naredila velik tehnološki korak naprej ter v največji možni meri omogočila kompenzacijo zaostanka na področju infrastrukture ter predvsem pri znanju oziroma ravnanju voznikov oziroma udeležencev v prometu. A tudi infrastruktura bo morala slediti razvoju, prav tako pa tudi udeleženci v prometu, saj morajo spoznavati nove sisteme in se jih naučiti uporabljati. Treba bo najti tudi sistem stalnega izobraževanja udeležencev v prometu glede tehnoloških novosti pri vozilih in infrastrukturi, pa tudi glede sprememb zakonodaje in prometnih pravil. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na medsebojne odnose, spoštovanje in strpnost med udeleženci v prometu.

Sožitje: v prometno najbolje razvitih evropskih državah

V Evropi so prometno najbolje razvite in varne skandinavske države, pa tudi Nizozemska in Velika Britanija. Gre za urejene sisteme: od področja infrastrukture, gradnje in obnove cest, prometne politike, do vzgoje in izobraževanja voznikov, nadzora ter sistema kaznovanja, hitrega delovanja sodnega sistema, zavarovalniške politike, reševalnega ter zdravstvenega sistema, aktivnosti nevladnih organizaciji, zakonodaje in tudi npr. višine dovoljenih hitrosti oziroma omejitev hitrosti. Vsi akterji se dobro zavedajo, da delujejo za skupno dobro, prav tako pa obstaja tudi pozitiven odnos med udeleženci v prometu: spoštovanje, dajanje prednosti, razumevanje dejstva, da smo vsi le ljudje in da vsi delamo napake ali imamo različne reakcijske čase, da vozimo z varnostno razdaljo in da smo do soudeležencev v prometu strpni. Prav tako že precej časa uvajajo sodobne zasnove cest, ki odpuščajo napake voznikov, pa tudi nekatere druge novosti.

Prireditev ob 25-letnici številke 112 za klic v sili

Ob 25-letnici enotne evropske telefonske številke 112 za klic v sili bo Hiša Evropske unije v Ljubljani na Bregu 14 11. februarja pripravila številne zanimive aktivnosti in predstavitve s področja prometne varnosti. S tem bo Hiša Evropske unije obeležila evropski dan enotne številke za klic v sili 112, ki je vsako leto 11. februarja. Številko 112 pokličete, če potrebujete pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč, druge reševalne služba ali policijo.
Prireditev 11. februarja bo trajala od 9.30 do 17.30. Na njej bodo svoje aktivnosti predstavili različne organizacije, med njimi tudi AMZS, ki bo ob pomoči inštruktorjev varne vožnje predstavila zanimive prometne vsebine.
Podrobnejše informacije o vsebini in urniku prireditve so na voljo na spletni strani www.hisaEU.si

Ključne besede

varnostPregledAnalizaPrometna varnost

Avtorji

Jure Kostanjšek

Jure Kostanjšek

Sorodne novice

Nazaj