AMZS test devetih celoletnih pnevmatik dimenzije 175/65 R 14 T/H

Pnevmatike

Ena za vse letne čase? Brez kompromisa ne gre!


Ste kdaj razmišljali, da bi celo leto hodili naokoli v isti obutvi – da bi torej imeli le ene čevlje, ki bi jih nosili v najhujši poletni vročini, v jesenskih ali spomladanskih dneh ob močnem dežju, v zimskih dneh, ko močno sneži, v mrzlih dneh, ko so ceste poledenele, pa seveda tudi v povsem običajnih dneh s prijetnimi temperaturami približno 20 stopinj? Odgovor je: verjetno niste, ker pač dobro veste, da se tak eksperiment ne bi končal dobro: ne zgolj zato, ker smo navajeni, da poleti obujemo lahke čevlje, pozimi pa čvrstejše. Pomembna ni zgolj zgradba čevljev, temveč tudi njihov podplat: pozimi mora biti povsem drugače oblikovan, da nam na snegu in ledu zagotavlja dober oprijem in da je vodotesen, poleti je lahko gladek ali zgolj z malenkostnim profilom.

Povsem drugače je s pnevmatikami. Že nekaj desetletij poznamo letne in zimske pnevmatike, saj so vozne razmere v večjem delu Evrope poleti in pozimi tako različne, da zanesljivo in varno vožnjo zagotavljajo le posebne pnevmatike: pozimi zimske pnevmatike, spomladi, poleti in jeseni letne. To pa zahteva menjavo pnevmatik, s tem povezane stroške, prostor za shranjevanje pnevmatik… Prav zato so izdelovalci prišli na zamisel, da bi ponudili celoletne pnevmatike, ki bi ponujale kompromis med letnimi in zimskimi pnevmatikami. Že beseda kompromis pomeni, da se je treba nečemu zavestno odreči, da bi si nekaj olajšali. Pri celoletnih pnevmatikah to pomeni, da se odrečemo določenim dobrim lastnostim, ki jih ponujajo posebne pnevmatike in da dobimo nekaj vmesnega. Ker pa tehnologija napreduje in ima gumarska industrija na voljo sedaj materiale in tehnološke rešitve, ki jih prej ni imela, nekateri izdelovalci menijo, da so iznašli čudežni način, kako izdelati celoletno pnevmatiko, ki ima tako dobre lastnosti kot letne pnevmatike poleti in zimske pnevmatike v zimskih voznih razmerah. Pa jim je to res uspelo ali gre zgolj za zavajajoča propagandna sporočila?

Odgovor smo poiskali z našim tokratnim testom devetih celoletnih pnevmatik dimenzije 175/65 R 14 T oziroma H, ki jih uporabljajo majhni avtomobili. Posebnost našega testa je, da smo celoletne pnevmatike preskusili v razmerah, kot jih uporabljajo uporabniki. To pomeni, da smo njihove lastnosti na suhi cesti preskusili poleti v enakih razmerah kot preskušamo letne pnevmatike, lastnosti na mokri cesti smo preskusili jeseni pri temperaturah med 5 in 15 stopinjami Celzija, lastnosti na snegu in na ledu pa smo preskusili v enakih razmerah kot preskušamo zimske pnevmatike. Letni čas oziroma temperature namreč močno vplivajo na lastnosti pnevmatik.

Kaj pomenijo številke?

 

Napredek 

Naš tokratni test je pokazal, da imajo celoletne pnevmatike manjše dimenzije boljše lastnosti kot celoletne pnevmatike večje dimenzije, ki smo jih preskusili pred časom. A tudi tokrat se je pokazalo, da so celoletne pnevmatike kompromisna rešitev in da se v vseh razmerah ne zmorejo kosati s specialisti: letnimi pnevmatikami poleti, spomladi in jeseni ter z zimskimi pnevmatikami v hladnem obdobju leta – to kaže tudi primerjava v vseh ocenjevalnih merilih z letno oziroma zimsko pnevmatiko. Kompromis se kaže tudi v skupni oceni, saj nobena celoletna pnevmatika ni dobila ocene dobro oziroma zelo priporočljivo. Štiri pnevmatike so dobile skupno oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo, preostalih pet pnevmatik pa je dobilo oceno pomanjkljivo oziroma priporočljivo z omejitvami.


Najbolje se je izkazala Nexenova pnevmatika N blue 4 season, ki so ji višjo oceno preprečile lažje slabosti na suhi cesti in na snegu. Težave na suhi cesti ima tudi Continentalova pnevmatika allseason contact. Goodyearova pnevmatika vector 4season gen-2 ima, podobno kot Nexenova pnevamtika, težave tako na suhi cesti kot na snegu s tem, da so težave bolj izrazite, zato tudi nekoliko slabša skupna ocena. Četrta pnevmatika z oceno zadovoljivo je Nokianova weatherproof, ki ima tako kot Continentalova težave, a nekoliko bolj izrazite, na suhi cesti.

Ostalih pet pnevmatik je dobilo oceno pomanjkljivo. Kar štiri pnevmatike – Maxxisova al season AP2, Veredesteionova quatrac 5, Hankookova kinergy 4s H740 in Michelinova crossclimate – so to oceno dobile zaradi slabih lastnosti na snegu, Firestonova pnevmatika multiseason pa zaradi večjih slabosti tako na suhi kot na mokri cesti.

Razlike na zasneženi cesti najbolje predstavljajo razlike v zavorni poti pri hitrosti 50 km/h do zaustavitve. Med celoletnimi pnevmatikami ima najkrajšo zavorno razdaljo Nokianova pnevmatika, ki ima le malce daljšo zavorno pot kot zimska pnevmatika. Michelinova pnevmatika crossclimate, ki ima najdaljšo zavorno razdaljo, potrebuje za zaustavitev 6,5 metra daljšo pot. Morda se ne sliši prav veliko, a takrat, ko se avto z Nokianovimi pnevmatikami že zaustavi, se avto z Michelinovimi pnevmatikami pelje še s hitrostjo 21 km/h, trk s to hitrostjo v avto pred vami pa povzroči že kar veliko škodo, pa morda tudi kakšno bolečino v vratnem delu hrbtenice, če že ne drugje. Na lastnosti pnevmatik praviloma vplivajo tudi temperature okolja. Letne pnevmatike imajo pri temperaturi pod 10 stopinj Celzija približno 5 metrov daljšo zavorno pot kot pri temperaturi nad 15 stopinj Celzija, pri zimskih pnevmatikah je obratno: zavorna pot se v hladnem vremenu skrajša za približno 2 metra. Pri celoletnih pnevmatikah nismo ugotovili razlik v zavorni poti glede na temperaturo okolja.

Na suhi cesti 6 metrov razlike v dolžini zavorne poti med najboljšo in najslabšo

Še nekaj drugih opažanj z našega testa. Na suhi cesti je imela sicer večina celoletnih pnevmatik lažje ali večje slabosti, ki se kažejo tudi v zaviranju pri hitrosti 100 km/h do zaustavitve: razlika med najboljšo – Michelinovo – in najslabšo – Firestonovo – pnevmatiko je 6 metrov. A vedeti je treba, da so poleti pri zaviranju na suhi cesti vse celoletne pnevmatike boljše kot zimske pnevmatike, zato je tudi povsem jasno, zakaj poleti ne priporočamo uporabe zimskih pnevmatik.

Na mokri cesti štiri celoletne pnevmatike: Goodyearova, Continentalova, Nexenova in Nokianova nimajo slabosti. Štiri pnevmatike – Maxxisova, Vredesteinova, Hankookova in Michelinova – imajo na mokrem težave z bočnim oprijemom, Vredesteinova in Michelinova pnevmatika imata še slabosti pri splavanju, Maxxisova in Hankookova pnevmatika pa tudi pri zaviranju. Najslabše se je na mokri cesti odrezala Firestonova pnevmatika, ker je slabša od tekmic tako pri bočnem oprijemu kot zaviranju. Pri zaviranju od hitrosti 80 km/h do zaustavitve je na mokri cesti razlika med najboljšo Goodyearovo in najslabšo Firestonovo pnevmatiko zajetnih 11 metrov. Na snegu sta se dobro izkazali le dve celoletni pnevmatiki: Nokianova in Continentalova. Sledijo tri pnevmatike – Firestonova, Nexenova in Goodyearova – z oceno zadovoljivo, štiri pnevmatike: Maxxisova, Vredesteinova, Hankookova in Michelinova pa imajo precej večje slabosti na snegu in so za lastnosti na snegu dobile oceno pomanjkljivo.

Pri celoletnih pnevmatikah to pomeni, da se odrečemo določenim dobrim lastnostim, ki jih ponujajo posebne pnevmatike in da dobimo nekaj vmesnega. Ker pa tehnologija napreduje in ima gumarska industrija na voljo sedaj materiale in tehnološke rešitve, ki jih prej ni imela, nekateri izdelovalci menijo, da so iznašli čudežni način, kako izdelati celoletno pnevmatiko, ki ima tako dobre lastnosti kot letne pnevmatike poleti in zimske pnevmatike v zimskih voznih razmerah.

Na ledu se celoletne pnevmatike lahko enakovredno kosajo z zimskimi pnevmatikami.


Razlika v porabi goriva je približno 3 odstotke oziroma 2 decilitra na 100 km: najmanjšo porabo goriva ima Continentalova pnevmatika, največjo Hankookova.

Celoletne pnevmatike so se izkazale z dolgo dobo trajanja – ta je daljša kot pri letnih pnevmatikah, le Nexenova pnevmatika je prevozila krajšo razdaljo kot letna pnevmatika, a je še vedno v območju ocene dobro. Najdaljšo dobo trajanja ima Michelinova pnevmatika, ki je s 54.000 prevoženimi kilometri odstopala od tekmic. Na drugem mestu je Goodyearova pnevmatika s 46.000 prevoženimi kilometri. Že omenjena Nexenova pnevmatika je prevozila 25.000 km, torej manj kot polovico kot najboljša Michelinova pnevmatika.

Naš test celoletnih pnevmatik je zelo nazorno pokazal, kje so dobre lastnosti in kje slabosti posamezne celoletne pnevmatike. To je treba tudi upoštevati pri nakupu pnevmatik, vsak pa ima pač svoje zahteve: nekdo se lahko odpove vožnji po zasneženi cesti, ker mu pač ni treba vsak dan na cesto, spet drugemu je pomembno, da ima pnevmatika dobre lastnosti na mokrem ali na suhem, tretjemu je pomembno, koliko kilometrov bo prevozil z določenimi pnevmatikami. Pri celoletnih pnevmatikah (vsaj zaenkrat) brez kompromisov pač še ne gre! Kdor se kompromisom želi izogniti, pa izbere glede na letni čas specializirane pnevmatike: letne ali zimske.

Foto: utrinki s testov

Celoletne pnevmatike še vedno pomenijo kompromis – na suhi cesti in na mokrem so se odrezale slabše od referenčne letne pnevmatike, na snegu in ledu pa malce slabše od referenčne zimske pnevmatike.

Vaše mnenje ...

Vaše mnenje nam je pomembno.

Ali se vam zdi uporaba celoletnih pnevmatik dober kompromis za naše klimatsko področje s štirimi letnimi časi?

Da, ker so praktične in za moj slog vožnje dovolj varne.

54 %

Ne, ker se ena pnevmatika ne more prilagoditi vsem vremenskim razmeram.

46 %

Nima mnenja.

0 %

Skupaj odgovorov: 41

Nazaj