Test novih varnostnih sistemov za potnike na zadnji klopi

| Ostalo

“Zadnji sedeži so tako ali tako le redko zasedeni” – tako bi lahko strnili odzive avtomobilske industrije na naš test varnosti potnikov na zadnji klopi, ki smo ga v Motoreviji objavili pred štirimi leti, in v katerem smo ugotovili, da je sodobna varnostna oprema za potnike na zadnji klopi prej izjema kot pravilo. Tokrat objavljamo test varnosti potnikov na zadnji klopi, ki so zaščiteni z nekaterimi sodobnimi in inovativnimi varnostnimi sistemi, ki se utegnejo uveljaviti v bližnji prihodnosti. 


Drugorazredni?

Skozi statistične oči je zadnja avtomobilska klop res le redko zasedena, a to ne bi smel biti razlog, da avtomobilska industrija zadaj sedeče potnike v avtomobilu obravnava kot drugorazredne. Ob čelnem trku so najbolj na udaru prav potniki na zadnji klopi, saj jih zaradi pomanjkljive varnostne opreme lahko doletijo hude poškodbe glave, prsnega koša in vratnega dela hrbtenice. To smo dokazali v omenjenem testu varnosti potnikov na zadnji klopi, ki smo ga objavili poleti leta 2011.

Na prsni koš sila ene tone

Čelni, bočni in kolenski varnostni mehi, zategovalniki varnostnih pasov, omejevalniki zatezne sile in učinkoviti zglavniki zaradi zakonskih obvez, pa tudi zaradi različnih varnostnih testov že vrsto let učinkovito skrbijo za varnost potnikov v avtu. A če delovanje teh naprav pogledamo natančneje, varujejo in ščitijo le potnika na prednjih sedežih. Potniki zadaj so pri teh tehnologijah močno prikrajšani, saj je pri večini avtomobilov varnostna oprema zadaj pomanjkljiva ali pa je sploh ni; največkrat je prepuščena odločitvi avtomobilskih izdelovalcev, ki vgrajujejo le zakonsko predpisane varnostne elemente, kakršen je tritočkovni varnostni pas, le malo pa jih ponuja opremo, zasnovano po najnovejših dognanjih in primerljivo z varnostnimi elementi na prednjih sedežih.

Pri tem ni odveč opomnik, da so med trkom potniki na zad-njih sedežih oziroma klopi deležni enakih sil oziroma obremenitev kot potnika spredaj; ob značilnem čelnem trku na primer varnostni pas stisne prsni koš s silo ene tone, kar seveda lahko privede do hudih poškodb. Že preprost omejevalnik zatezne sile, s kakršnim so opremljeni prednji varnostni pasovi in ki v odločilnem trenutku omili nekaj zatezne sile, lahko prepreči marsikatero hudo poškodbo. Enako velja za zategovalnik, ki z dodatnim 15-centimetrskim zategom varnostnega pasu pritegne telesa potnikov v pravilen položaj in prepreči, da bi ob trku telo potnika zdrsnilo pod varnostni pas.

Različno od izdelovalca do izdelovalca

Za ustrezno zaščito potnikov zadaj torej ni treba veliko; zategovalnike in omejevalnika zatezne sile pri varnostnih pasovih zadaj ima vgrajeno vedno več avtomobilov, a še zdaleč ne vsi. Hiter pregled in primerjava vgrajene varnostne opreme na primer odkrije, da pri zaščiti potnikov na zadnji klopi razred, sloves ali prestiž izdelovalca nimajo velike vloge. Tako pri prestižnejših znamkah izstopata Mercedes in Volvo, ki v svoje avte vgrajujeta zadnje pasove z zategovalniki in omejevalniki zatezne sile, BMW pa na primer tovrstne zaščite ne omogoča pri nobenem od svojih avtov. Podobno je pri drugih znamkah; Renaultovi avtomobili imajo omenjeno opremo, Fordovi in Nissanovi imajo le preproste in manj varne varnostne pasove. Pri Oplu bo z zategovalniki in omejevalniki zatezne sile opremljena šele nova astra, kar je dokaz, da se stvari spreminjajo na bolje. Zagotovo ima nekaj zaslug za to tudi poostren oziroma razširjen Euro NCAP program ocenjevanja varnosti pri trkih, ki z letoš-njim letom ocenjuje tudi varnost potnikov na zadnji klopi.

Inovativni varnostni sistemi

A zgolj varnostni pasovi z zategovalniki in omejevalniki zatezne sile še niso dovolj za izenačenje varnosti potnikov zadaj s tistima spredaj. To so spoznali tudi pri Fordu in Mercedesu; v svoje avtomobile so namreč začeli vgrajevati varnostne pasove z vgrajenim varnostnim mehom. Namen in cilj takšnega varnostnega pasu je jasen; povečati naležno površino pasu ob prsni koš in s tem razpršiti silo, s katero pas pri-tisne ob prsni koš potnika. Tako se precej zmanjša možnost zloma reber, kar je sicer pogosta poškodba potnikov na zadnji klopi. Velja pa pripomniti, da je učinkovitost takšnega varnostnega pasu težko natančno izmeriti, saj obstoječe preskusne lutke, ki jih uporabljamo pri preskusnih trkih, niso zasnovane za merjenje tovrstnih sil. Z gotovostjo lahko rečemo, da varnostni pas z vgrajenim varnostnim mehom zaradi majhne prostornine takšnega meha ne more nadomestiti klasičnega varnostnega meha.

V naš preskus smo zato vključili tudi prototip klasičnega varnostnega meha, kakršen je vgrajen v volanski obroč oziroma v armaturno ploščo za zaščito potnikov spredaj. Varnost-ni meh smo vgradili v prečni nosilec B stebrička, ob sproženju pa takšen varnostni meh s svojo veliko prostornino zaščiti potnika zadaj pred udarcem v sedež spredaj, hkrati pa ga zadrži na svojem mestu. Ideja o varnostnem mehu za potnike zadaj ni nova, a doslej takšne rešitve ne ponuja še noben avtomobilski izdelovalec.

Učinkovito, a še ne popolno

Za naš preskusni trk smo uporabili potniško kabino avtomobila (forda mondea), potek preskusnega trka pa je takšen, kot velja za Euro NCAP preskus čelnega trka (hitrost 64 km/h, trk s 40-odstotnim prekritjem). Preskusili smo obe rešitvi z varnostnim mehom v varnostnem pasu (Fordovo in Mercedesovo), tretji preskus pa smo opravili z že omenjenim prototipom polnega varnostnega meha. Rezultate smo primerjali z rezultati iz preskusa varnosti potnikov zadaj, ki smo ga opravili leta 2011.

Neposredna primerjava pokaže, da je enostaven tritočkovni varnostni pas najmanj varen, saj so obremenitve prsnega koša prevelike. Že varnostni pas z omejevalnikom zatezne sile precej zmanjša možnost poškodb prsnega koša (pa tudi glave in vratu).

Še boljše rezultate sta dosegla Fordova in Mercedesova varnostna meha v varnostnih pasovih, čeprav je treba rezultate vzeti z nekaj rezerve. Preskusne lutke namreč niso zasnovane za natančno in pravilno merjenje sil v predelu prsnega koša, zato smo ob okoliščini, ko je varnostni pas zdrsnil stran od merilne površine, dobili dobre rezultate, ki pa bi bili v resničnem življenju precej slabši za potnika. A kljub temu: pasovi z vgrajenimi varnostnimi mehi so precej učinkovitejši od na-vad-nih varnostnih pasov.

Preskusni trk s prototipom varnostnega meha v naslonjalu prednjega sedeža je dal mešane rezultate, saj je dobro zaščitil glavo in vrat potnika, hkrati pa dopustil, da je medenica preskusne lutke zdrsnila predaleč naprej, zaradi česar je preskus-na lutka dobila tudi nekaj poškodb kolen.

Pravi varnostni meh za potnike na zadnji klopi torej še ni povsem zadovoljiva rešitev, pa še težko jo je uveljaviti. Vprašanje je namreč, kam bi lahko takšen varnostni meh namestili. Če bi ga namestili v streho, bi s tem onemogočili vgradnjo strešnih oken oziroma steklenih streh, ki so pri kupcih avtov zelo priljubljene. Če bi jih vgrajevali v prednja sedeža, bi za to morali omejiti možnost pomika prednjih sedežev, ti pa bi morali biti zasnovani precej bolj čvrsto in togo, kar ne bi pomenilo le večje mase, pača pa tudi precej višjo ceno. Takšna rešitev torej ni primerna za vse avtomobile, zagotovo pa bi morali o njej razmišljati pri avtih, ki so že v osnovi namenjeni prevozu pot-nikov zadaj, na primer specializiranih taksi vozilih oziroma potniških kombijih.

Izberite avto z dobro varnostno opremo zadaj

Potniki na prednjih sedežih so pri varnosti še naprej v prednosti – nobena od sodobnih rešitev za varnost potnikov zadaj ne nudi popolne zaščite. A če že izbirate svoj novi avto, izberite takšnega, ki ima zadaj pasove z zategovalniki in omejevalniki zatezne sile. Še zlasti to velja, če izbirate manjši avto, pri katerem ob trku na zadnji klopi ni veliko prostora za gibanje – in s tem razgradnjo energije trka – teles potnikov. Kar nekaj avtomobilskih izdelovalcev ponuja to možnost, zaradi zaostrenih varnostnih zahtev (tudi zaradi Euro NCAP programa) pa lahko v prihodnje pričakujemo še več tako oprem-ljenih avtov.

Varnostni pasovi z vgrajenimi varnostnimi mehi so inovativna, praktična in obetavna varnostna rešitev, ki pa zaradi majhnih dimenzij in svoje geo-metrije ne more nadomestiti varnostnih mehov polne velikosti. Vseeno lahko pričakujemo, da bomo v prihodnosti videli še več tovrstnih varnostnih pasov. Pri Mercedesu so že napovedali, da bodo svoj “Beltbag” kot opcijo ponudili tudi v naslednji generaciji svojega razreda E, ki je med najbolj priljubljenimi taksi avtomobili v Evropi. Tudi pri Fordu bodo nadaljevali z razvojem svojega “Inflatable Seatbelt” varnostnega pasu.

Boljša varnostna oprema

Kaj lahko avtomobilski izdelovalci storijo za boljšo varnost potnikov na zadnjih sedežih?

  • Zategovalniki in omejevalniki zatezne sile bi morali postati del obvezne varnostne opreme, 
  • zglavniki zadaj morajo biti izdatno nastavljivi in prilagodljivi glede na različne velikosti in oblike človeškega telesa,
  • bočni varnostni mehi morajo ščititi tudi potnike v tretji vrsti (če ima avto vgrajena sedeža v tretji vrsti, 
  • varnostni pasovi morajo delovati tako, da ne dopustijo tako velikega premika gornjega dela telesa potnika, da bi ta udaril z glavo v naslonjalo prednjega sedeža, 
  • Euro NCAP preskusni trk bi morali dopolniti z uporabo moške lutke polne velikosti na zadnjem sedežu (zdaj uporabljajo manjšo žensko lutko).

Kako deluje varnostni meh v varnostnem pasu?

Ford in Mercedes uporabljata podobni rešitvi varnostnega meha v varnostnem pasu. Oba varnostna pasova sta videti podobno kot klasična varnostna pasova, le da sta malce debelejša in malce mehkejša. V obeh se namreč skriva posebna zračna vreča; ob trku z določeno hitrostjo se sprožijo posebne plinske kartuše in s plinom – gre za mešanico argona in helija – napolnijo omenjeni zračni vreči v pasu. Za razliko od klasičnega varnostnega meha, pri katerem se meh napolni s pirotehnično eksplozijo, gre tu za hladno polnjenje, ki ne povzroča opeklin.

Ključne besede

testTestZadnja klopPotniki

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Sorodne novice

Nazaj