Kako se obnesejo zimske pnevmatike na poletno vročem asfaltu?

Pogosto v uredništvo Motorevije dobimo vprašanje, če je zelo narobe, če se z zimskimi pnevmatikami vozimo tudi poleti. Presenečeni bi bili, če bi vedeli, kako pogosto je takšno početje; večina voznikov se sicer zaveda, da zimske pnevmatike na poletno vročem asfaltu niso najboljša rešitev, a le malokdo ve, kakšne so lahko posledice takšnega početja. Pri našem partnerskem nemškem avtomobilskem klubu ADAC so primerjali vozne lastnosti treh zimskih pnevmatik z različno globino preostalega profila z voznimi lastnostmi letnih pnevmatik  in skušali odgovoriti na vprašanje, kako močno poletne zunanje temperature vplivajo na zimske pnevmatike, ki so zasnovane za mraz, led in sneg.

Večina voznikov dobro pozna omejitve letnih pnevmatik v zimskih voznih razmerah, še zlasti na zasneženi cesti, saj lahko hitro sami prepoznajo in občutijo slab oprijem, zelo slabo vodljivost in neprožno gumeno zmes. Vožnja z zimskimi pnevmatikami poleti pa ne ponudi tako nedvoumnih vozniških občutkov, saj le redko v vsakdanjem prometu zaviramo s polno močjo ali ovinke odpeljemo z najvišjo možno hitrostjo, pri kateri bi lahko občutili razlike v oprijemu in stabilnosti. Za povrhu tudi zakon ne prepoveduje, da bi se poleti vozili z zimskimi pnevmatikami. Veliko voznikov, ki imajo na kolesih svojega avtomobila že dokaj obrabljene zimske pnevmatike, ki ne bi zdržale še ene zimske sezone, z njimi preprosto nadaljuje vožnjo čez poletje do naslednje zime, ko pride na vrsto nakup novih pnevmatik. To ni prepovedano, pa še bolj trajnostno naj bi bilo. A takšno početje odsvetujemo, saj je lahko nevarno, kar je dokazal tudi test naših nemških partnerjev …

Visoke temperature, slabše vozne lastnosti

Pri ADAC-u so s tremi zimskimi pnevmatikami z različno globokim profilom opravili nekaj vozniških preskusov na suhi cesti pri temperaturi asfalta do 35 stopinj Celzija in na mokri cesti pri temperaturi asfalta do 25 stopinj Celzija. 
Največje razlike med letnimi in zimskimi pnevmatikami so testni vozniki zaznali na suhi cesti oziroma na vročem asfaltu. Pri preskusu izogibanja oviri, pri katerem se je avto z letnimi pnevmatikami izkazal z natančno vodljivostjo in stabilnostjo, se je avto z zimskimi pnevmatikami obnesel precej slabše: bilo je več drsenja in spodnašanja zadka, kar je zahtevalo veliko popravkov z volanskim obročem, precej manjša pa je bila tudi hitrost. Z letnimi pnevmatikami je avto iz koridorja za izogibanje oviri zapeljal s 83 km/h, avto z zimskimi pnevmatikami pa kar 40 km/h počasneje.

Tudi slalomski preskus je avto z zimskimi pnevmatikami prestal veliko slabše od avta z letnimi, saj je avto med stožci spodnašalo, vodenje je bilo nenatančno, veliko je bilo drsenja, hitrost pa precej manjša kot pri avtu z letnimi pnevmatikami.

 Najbolj nazorne razlike pa so pri ADAC-u ugotovili pri zaviranju. Medtem ko pri zaviranju na mokri cesti avto z zimskimi pnevmatikami ni bil bistveno slabši od avta z letnimi, je imel pri zaviranju na suhem in vročem asfaltu (temperatura asfalta med 30 in 36 stopinjami Celzija) precej daljšo zavorno razdaljo. Avto z letnimi pnevmatikami se je ob polnem zaviranju od hitrosti 100 km/h zaustavil po 36,3 metra, avto z zimskimi pnevmatikami z najmanj profila od preskušenih pa po 41,9 metra oziroma 5,6 metra dlje. To pomeni, da ko je avto z letnimi pnevmatikami že stal na mestu, je avto z zimskimi pnevmatikami še vedno vozil s hitrostjo 36,6 km/h. 
Pri tem preskusu so pri ADAC-u prišli še do nekaterih zanimivih ugotovitev.  Večja kot je globina profila tekalne plasti zimskih pnevmatik ter višja kot sta temperatura okolice in temperatura asfalta, daljša je zavorna pot. Pri zimskih pnevmatikah, ki so imele le še 4 milimetre profila, se je razlika v zavorni poti med letnimi in zimskimi pnevmatikami zmanjšala na 5 metrov, pri zimskih pnevmatikah z najglobljim profilom pa je ta znašala kar 16 metrov! 

Opazne so tudi razlike v obnašanju v ovinkih. Z višanjem zunanje temperature se je zmanjševal oprijem zimskih pnevmatik, ki so se zvijale oziroma močneje deformirale pod obremenitvijo. Na oprijem in stabilnost močno vpliva tudi naloženost avta s prtljago oziroma povečanje njegove mase; obtežen avto na zimskih pnevmatikah na vročem asfaltu postane nestabilen, že vožnja naravnost pa zahteva nenehne popravke z volanom, ki so še izrazitejši v dolgih avtocestnih ovinkih.

Poleti se izogibajte uporabi zimskih pnevmatik

ADAC-ov preskus je nedvoumno dokazal:

poleti ni priporočljivo uporabljati zimskih pnevmatik. Njihova tekalna plast in gumena zmes sta zasnovani za nizke temperature, zato pri visokih temperaturah izgubita čvrstost, stabilnost in oprijem. 

Uporabo zimskih pnevmatik poleti še zlasti odsvetujemo na daljših počitniških potovanjih, na katerih običajno dodatno obtežimo avto s počitniško prtljago oziroma opremo; visoke temperature in velike obremenitve povzročijo povečano segrevanje tekalne plasti, to pa vodi v manjšo stabilnost in slabši oprijem. Dodatno opozorilo velja tudi za vse tiste, ki se nameravate poleti voziti z novimi zimskimi pnevmatikami oziroma s takšnimi, ki imajo še globok profil; globlji kot je profil zimskih pnevmatik, slabše so poleti vozne lastnosti, predvsem zaviranje. Takšne pnevmatike shranite v garaži in jih na kolesa nataknite spet pred naslednjo zimo. 

Izjema: prehodni meseci

Zimske pnevmatike z manjšo globino profila imajo na vročem asfaltu manj težav kot tiste z globljim profilom. A če želite v prid trajnosti “zvoziti” zimske pnevmatike do konca, to počnite le v prehodnih mesecih med zimo in poletjem, na primer v aprilu in maju. V teh temperaturno zmernih mesecih poslabšanje voznih lastnosti še ni tako izrazito kot sredi vročega poletja. Prepričajte se tudi, da globina profila zimskih pnevmatik ni večja od 4 do 5 milimetrov; pod to mejo so negativne lastnosti manj izrazite. Vendar pa naj globina profila zimskih pnevmatik ne bo manjša od 3 milimetrov, saj tako plitek profil povečuje nevarnost splavanja (akvaplaninga).
Izogibajte se tudi visokim hitrostim: zimske pnevmatike so še posebej nestabilne in zato nevarne pri hitri vožnji ali pri visokih temperaturah asfalta. Visoke hitrosti lahko povzročijo, da se pnevmatika preveč segreje, kar močno poslabša stabilnost in oprijem. 

Celoletne pnevmatike: dobra alternativa

Preverite ustreznost! 

Italija: pravila vožnje z zimskimi pnevmatikami poleti

V poletnih mesecih (od 16. maja do 14. oktobra) je v skladu z odlokom, ki ga je izdalo italijansko ministrstvo za promet, vožnja z zimskimi ali celoletnimi pnevmatikami dovoljena le, če je njihov hitrostni razred (indeks hitrosti) vsaj enak hitrostnemu razredu, navedenem v potrdilu o skladnosti vozila (homologaciji). Primer: če je v potrdilu o skladnosti napisano, da morajo imeti pnevmatike indeks hitrosti vsaj H (210 km/h), morajo imeti v času med 16. majem in 15. oktobrom tudi pnevmatike (letne ali zimske) na kolesih vsaj indeks H. Hitrostni razred pnevmatike je naveden na bočnici pnevmatike (poleg dimenzije pnevmatike kot črka za dvomestno številko). Ta predpis velja za vsa motorna in priklopna vozila (razen za motorna kolesa). V preostalem obdobju (pozimi) imajo namreč lahko pnevmatike, označene kot zimske (z oznako MS, M+S, M&S ali snežinka), indeks hitrosti tudi le Q (160 km/h), kar velja tudi v Sloveniji.