Preskus varnosti potnikov v tretji sedežni vrsti

| Preskusni trki

Vse več avtomobilov ponuja možnost sedenja v tretji sedežni vrsti, torej dodatna sedeža v zadnjem delu notranjosti avta, saj takšna priročna in uporabna zasnova ni več rezervirana zgolj za velike enoprostorneže. Kako pogosto sta ta sedeža zasedena, je seveda odvisno od posameznega uporabnika, a ne glede na zasedenost se velja vprašati: kako dobro sta zaščitena potnika povsem zadaj, če pride do trka v zadnji del avtomobila?

Med preskusnim trkom
Med preskusnim trkom

Tri vrste sedežev oziroma dodatna sedeža v tretji sedežni vrsti sta bila – če ne štejemo potniških dostavnikov – nekoč rezervirana za nekaj maloštevilnih enoprostornežev ali velike terenske avtomobile. Danes je nabor avtomobilov s takšno sedežno možnostjo precej večji in se začne že pri manjših enoprostornežih in križancih. Pri kar nekaj avtomobilih posameznih avtomobilskih znamk sta dodatna sedeža v tretji vrsti celo del serijske opreme, kar s pridom izkoriščajo marsikatere družine z več otroki. Tudi tistim, ki nimajo toliko otrok, da bi zasedli vsa sedežna mesta v avtu, dodatna sedeža občasno prav prideta, saj lahko v avtu ob običajnih petih potnikih na krajših razdaljah prepeljejo še dodatna dva. Marsikateri avto ima dodatna sedeža zasnovana tako, da ju ob neuporabi lahko zložimo v prtljažno dno, kjer ne zasedata veliko dodatnega prostora. Uporabno, torej, a – kot smo ob preskusih tovrstnih avtov večkrat poudarili tudi v Motoreviji – ne prav udobno, saj je s prostorom na dodatnih sedežih v tretji vrsti praviloma precej tesno.

Preskusni trk od zadaj

A ne glede na prostornost in uporabnost takšnih prostorskih rešitev, je prav, da uporabniki vedo, kako je z varnostjo na sedežih v tretji vrsti. Tudi zato smo pod drobnogled vzeli značilen avto z dodatnima sedežema v tretji vrsti in z njim opravili preskusni trk. Ker sta potnika povsem zadaj najbolj izpostavljena pri trku v zadnji del avta oziroma pri naletu, smo preskusni trk zasnovali tako, da se je v avto zaletela posebna ovira z aluminijastim satovjem, ki simulira trk v zadek z naletom pri hitrosti 60 km/h. Tovrstne nesreče so v vsakdanjem prometu pogoste, prav pri takšnih nesrečah pa sta dodatna potnika v zadnjem delu avta najbolj izpostavljena. Edino zaščitno sredstvo potnikov povsem zadaj je varnostni pas, zato ob takšnem trku obstaja velika nevarnost, da potnika s telesi zadaneta v kakšen trden del v notranjosti avtomobila ali del karoserije; če je trk dovolj silovit, ju lahko stisne tudi zadnji del karoserije avtomobila.

Za preskusni avto smo izbrali fiat 500 living, podaljšano različico fiata 500 L, ki ima ob dveh prednjih sedežih in zadnji klopi vgrajena še dodatna sedeža v tretji sedežni vrsti. Avto smo izbrali tudi zato, ker gre za enoprostorneža razmeroma majhne dolžine, pri katerem je v zadnjem delu avta zares malo prostora za absorbcijo kinetične energije trka in deformacijo karoserije. Primerljivi avti podobne zasnove in dolžine so še Renaultov scenic in grand scenic, Citroenov C4 grand picasso in dacia lodgy.

Zadaj je dovolj varno

Nevarnost ob trku z naletom od zadaj za potnika v tretji vrsti predstavljajo predvsem trdne strukture zunanjosti ali v notranjosti avta. Deli karoserije na zadku avtomobila ali na notranji strani prtljažnih vrat lahko namreč ob trku prodrejo vse do naslonjal ali teles obeh potnikov zadaj. Pomembne za preživetje so tudi razdalje gibanja glav in ramen obeh potnikov; ob trku je pomembno, da glave in ostali deli telesa opravijo čimkrajšo pot.
Po opravljenem preskusnem trku se je izkazalo, da se je zadnji del fiata 500 living deformiral enakomerno, pri tem pa je v notranjost avta prodrl za 20 cm – s tem je prodrl v prtljažni prostor, ni pa zadel – ali se dotaknil – potnika v tretji sedežni vrsti. Prtljažnih vrat po trku sicer nismo mogli odpreti, a na varnost potnikov to ne vpliva.

Tudi notranja struktura potniškega prostora je ob trku ostala cela; zadnja sedeža sta zadržala svoj položaj, potnika se nista premaknila naprej, tudi varnostni pasovi so opravili svoje delo.

Na zadnja sedeža smo posadili dve različni preskusni lutki: lutko odraslega in ob njem tudi lutko otroka v otroškem varnostnem sedežu. Po trku se je izkazalo, da je otroški varnostni sedež dobro opravil svoje delo, saj ni utrpel nobenih poškodb ali deformacij. Je pa lutka otroka zaradi višjega položaja sedenja ob trku zadela v strop preskusnega avta, kar bi ob realnem trku lahko povzročilo poškodbe glave otroka. Lutka odrasle osebe ob otroku ni utrpela večjih poškodb, saj je nihaj glave nazaj zadržal zglavnik sedeža.

Po opravljenem preskusnem trku lahko rečemo, da sta potnika v tretji sedežni vrsti v fiatu 500 living dokaj dobro zaščitena; ob značilnem trku od zadaj s hitrostjo 60 km/h bi odrasla oseba nesrečo preživela. V več-ji nevarnosti je otrok v otroškem varnostnem sedežu, ki je ob trku z glavo zadel v strop avtomobila, a tudi te poškodbe v našem primeru niso bile hude oziroma življenju nevarne.

Preskus pred nakupom

Avtomobilov z dodatnima sedežema v tretji sedežni vrsti je na trgu veliko, niso pa vsi enako prostorni. Če izbirate takšen avto, bodite pozorni na razpoložljiv prostor; pred nakupom preskusite, če se na zadnjih sedežih sploh lahko udobno sedi. Prostornost ne vpliva le na udobje, pač pa tudi na varnost. Že pred nakupom se natančno pozanimajte, če je na zadnja sedeža sploh dovoljeno namestiti otroški varnostni sedež; na trgu je namreč nekaj avtomobilov, pri katerih namestitev otroškega sedeža v tretjo sedežno vrsto ni mogoča ali celo dovoljena (o tem smo pisali v Motoreviji julij–avgust 2011). Prav tako se velja prepričati, če je zadaj sploh dovolj prostora, da namestimo in z varnostnimi pasovi ustrezno pričvrstimo otroški varnostni sedež.

Dodatna sedeža sta za marsikoga koristen dodatek v avtomobilu, a vseeno velja poudariti, da ju uporabljajte le takrat, ko ne gre drugače; če je v avtu le pet pot-nikov, naj ti sedijo v prvih dveh sedežnih vrstah!

Ključne besede

varnosttretja vrstasedežipreskusni trk

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Sorodne novice

Nazaj