Motorevija od 1969 do 1974

| Avto-moto

V 60. letu izhajanja Motorevije smo v prejšnjih dveh številkah pregledali vsebino časopisa Avto-moto v prvih dvanajstih letih njegovega izhajanja. Tokrat nadaljujemo pregled objav v naslednjih šestih letih, torej od leta 1969 do 1974 leta. To je bilo obdobje, ko je iz časopisa Avto-moto nastala Motorevija.


Avto-moto se preimenuje v Motorevijo

V letu 1968 je Avto-moto z naročniškega sistema pošiljanja prešel na brezplačno pošiljanje vsem članom avto-moto društev, prav tako je leta 1968 odgovorni urednik postal Svetislav Varšek, ki je časopis urejal do aprila 1971. Maja 1971 v kolofonu ni navedenega odgovornega urednika. Junija 1971 je uredniško mesto prevzel Darko Klarič, ki je bil urednik do 9. številke septembra leta 1971. V oktobrski in novembrski številki – decembrska ni izšla – je kot odgovorni urednik napisan Stane Krapež. Novembrska številka časopisa Avto-moto je bila tudi zadnja, kajti januarja 1972 se je časopis preimenoval v Motorevijo in začel izhajati kot revija.

Časopis Avto-moto je v zadnjih letih svojega izhajanja največ pozornosti namenjal delu Avto-moto zveze Slovenije in AMZ Jugoslavije. Pri tem je zlasti opazno, da sta AMZS in AMZJ večkrat ostro kritizirali uradno politiko, še posebej glede gradnje cest in stroškov za vzdrževanje in uporabo avtomobilov. Veliko je bilo poročil s športnega področja, prav tako pa je bilo tudi vse več vesti in poročil o novih avtomobilih, pa o avtomobilskih razstavah. Opazno je, da so novinarji odhajali v tujino na preskusne vožnje z novimi avtomobili, prav tako so obiskovali avtomobilske razstave v Parizu, Ženevi, Frankfurtu, …

Časopis Avto-moto je po 15. letih – izšlo je 179 številk – spremenil obliko in se preimenoval v Motorevijo. Spremenil se je format v A4, revija je dobila barvni ovitek, notranjost – 24 strani – pa je bila tiskana v črno-beli tehniki. Kot v.d. odgovornega urednika je bil ob začetku v kolofonu napisan Stane Krapež, predsednik AMD Škofja Loka, pa tudi direktor Tiskarne Tone Tomšič, ki je še naprej tiskala Motorevijo. Uredništvo je delovalo v novih prostorih AMZS na Titovi cesti 138 v Ljubljani, ki so bili odprti v začetku leta 1969.
AMZS si je morala takrat močno prizadevati, da je obdržala svoje glasilo, saj so bili v Jugoslaviji močni pritiski, da bi imeli zgolj eno revijo za vse člane AMZ Jugoslavije. Očitno sta AMZS in AMZJ našli kompromis tako, da se je tudi revija AMZS imenovala Motorevija, tudi logotip je bil sprva praktično enak logotipu Motorevije, ki jo je izdajala AMZJ, vsebino slovenske Motorevije pa so v celoti oblikovali v Ljubljani. Podrobneje o tem govori tudi zapis v prvi številki Motorevije.

Junija 1972 je urednik revije postal Miklavž Knez. Stane Krapež je bil odgovorni urednik do junija 1974, ko je v kolofonu prvič kot glavni in odgovorni urednik zapisan Miklavž Knez.

Predsednik AMZS Alojz Žokalj otvoril novi TTC

16. t. m. je predsednik AMZ Slovenije Alojz Žokalj otvoril novi turistično tehnični center AMZS v Ljubljani. Z zgraditvijo novega turistično tehničnega centra so se odprle možnosti za nadaljnjo razširitev dejavnosti naše celotne organizacije. Tu so oddelek za testiranje osebnih avtomobilov in motorjev, turistični biro, oddelek za tehnično dokumentacijo in ekspertizo itd. (št. 1, januar 1969)

V republiški skupščini da za cesti Hoče – Levec in Vrhnika – Razdrto

Republiški in gospodarski zbor skupščine SRS sta na zadnji seji 5. t. m. razpravljala med drugim tudi o problematiki cestnega prometa v Sloveniji. Poslanci so se strinjali z odlokom o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika – Postojna – Razdrto ter Hoče – Levec. (št. 2, februar 1969)

V Sloveniji na vsakih osem prebivalcev eno motorno vozilo

V Sloveniji so konec decembra lanskega leta našteli 221.614 vozil. V Jugoslaviji znaša povprečje 21,9 prebivalca na eno motorno vozilo, v naši republiki pa odpade po eno motorno vozilo na 8 prebivalcev. (št. 3, marec 1969)

Brez vizumov v ZR Nemčijo

20. marca letos je začel veljati sporazum o obojestranski ukinitvi vizumov med Jugoslavijo in ZR Nemčijo. (št. 4, april 1969)

V Avstriji zgradili novo dirkališče

Kot je bilo z načrtom predvideno bodo že v nekaj dneh končana dela na novem dirkališču v sosednji Avstriji, ki se bo imenovalo Oesterreichring. Dirkališče leži v neposredni bližini Zeltwega. (št. 7, julij 1969)

Odprto pismo AMZS Zveznemu izvršnemu svetu

Osupnili smo, ko smo ob vesti agencije Tanjug razbrali, da sta iz predloga ZIS Mednarodni banki za obnovo in razvoj izpadla odseka slovenske avto ceste Hoče – Levec in Postojna – Razdrto. (št. 8, avgust 1969)

Dobrodošli dragi delegati in gosti!

Ljubljana – gostiteljica kongresa FIM. Letošnji, 90. kongres FIM pomeni še en prispevek k mednarodnemu sožitju. (št. 10, oktober 1969)

Kongres FIM v Ljubljani vsestransko uspel

Ob začetku kongresa FIM, ki je zasedal v prostorih Kluba poslancev, smo lahko pozdravili 150 delegatov in gostov iz 36 držav. (št. 11, november 1969)

987

Avtomobilisti, kadar potrebujete pomoč na cesti, če imate okvaro ali potrebujete vlečno vozilo, potem pokličite telefonsko številko 987. Pri Avto-moto zvezi Slovenije klicna številka obsega območje Ljubljane v radiusu 25 km. (št. 12, december 1969)

Ne za zasebne avto šole

Naša organizacija se je aktivno vključila v razpravo o predlaganem zakonu o varnosti cestnega prometa in izdelala tudi svoje pripombe. Skupščinski odbor se je s pripombami AMZS v celoti strinjal. Po razpravi naših predstavnikov, ki je bila podkrepljena s številnimi dejstvi, so se tudi člani skupščinskega odbora izrekli za to, da ni niti potrebe, niti ni primerno, da bi s tem zakonom dovolili ustanavljanje zasebnih avto šol. (št. 2, februar 1970)

Jože Keršmanc

Huda bolezen, ki se ga je lotila pred nekaj meseci, ni bila prizanesljiva. Drugega marca je sredi največjih snovanj neusmiljena smrt ustavila pero odličnega slovenskega novinarja Jožeta Keršmanca, ki je kot odgovorni urednik celo desetletje oblikoval vsebino našega časopisa. Komaj enainštirideset let mu je bilo, ko ga je smrt iztrgala družini in iz naše sredine. Mi se ga bomo velikokrat spomnili in močno ga bomo pogrešali. (št. 3, marec 1970)

Avto baze AMZJ – velika pridobitev naše organizacije

Nove avto baze – v Sloveniji bomo že v kratkem dobili še štiri – so osnova za še kvalitetnejše delo tehničnih in ostalih služb naše organizacije. (št. 5, maj 1970)

Odprto pismo naše organizacije

Do kdaj se bo avto obravnaval kot luksuz (št. 5, maj 1970)

Svetovno prvenstvo v motokrosu

Robert in Suzuki nepremagljiva v Orehovi vasi (št. 5, maj 1970)

Svečke pomemben del motorja

Številni vozniki na svečice pogosto pozabljajo. (št. 8, avgust 1970)

Po novi avto cesti se bomo vozili novembra 1972

Prav gotovo se bomo po novem pododseku avto ceste lahko popeljali že v začetku novembra 1972. Celotna predračunska vrednost pododseka Vrhnika – Postojna znaša 592,3 milijona din.

Cestna služba v novem letu samo na klic

S 1. januarjem 1971 bo cestna služba AMZ Slovenije Pomoč informacije začela poslovati po novem sistemu. Vse doslej smo namreč po cestah srečevali mehanike v rumenih službenih avtomobilih, ki so patruljirali po posameznih odsekih glavnih cest na območju Slovenije, odslej pa bodo čakali na poziv v svojih stacionarjih. (št. 12, december 1970)

Magnetne makete

Že v najkrajšem času bodo naša avto-moto društva lahko opremila svoje avto šole z magnetnimi maketami sodobnega cestnega križišča. (št. 3, marec 1971)

Novi predsednik AMZJ ing. Vekoslav Jakopič

Prvi Slovenec, ki je postal predsednik AMZ Jugoslavije, ing. Vekoslav Jakopič, je bil med pobudniki ustanovitve AMZ Jugoslavije. Bil je prvi predsednik AMZ Slovenije in je to funkcijo opravljal vse do leta 1967. (št. 4, april 1971)

Kje je resnica?

Zavarovalnice zahtevajo za 220 odstotkov večje obvezno zavarovanje (št. 5, maj 1971)

Predstavljamo vam

Zastava 101: da bi bil le tako dober kot italijanski Fiat 128 (št. 5, maj 1971)

Žalosten dan v Loki

Smrtno sta se ponesrečila Jugoslovan Tone Kralj in Anglež John Burges. (št. 6, junij 1971)

Otvoritev v Celju

Tretja tehnična baza AMZS in novi društveni prostori AMD Šlander (št. 7, julij 1971)

Naučite nas varnega gibanja v prometu

Šolska vrata se bodo kmalu odprla (št. 8, avgust 1971)

Omejitev hitrosti tudi pri nas

V zadnjem času večkrat slišimo, da bi bilo potrebno zaradi večje varnosti prometa tudi pri nas omejiti največjo možno hitrost. (št. 8. avgust 1971)

AMD Moste v novih prostorih

Ob jubilejni 10-letnici pomemben uspeh tega društva. (št. 99, september 1971)

Teh naših 25 let

Letos bo poteklo četrt stoletja, kar je bila osnovana naša organizacija. Pogled nazaj nas zadovoljuje in obvezuje. (št. 10, oktober 1971)

Za boljše ceste – dražje gorivo

Vedno večje obremenitve za avtomobiliste (št. 11, november 1971)

Motorevija namesto AM

Sklep Izvršnega odbora AMZ Slovenije je bil, da vsi člani AMZS prejemajo v letu 1972 namesto dosedanejega AM novo glasilo, ki naj bi še bolj povezalo članstvo z našo organizacijo. Predlog IO AMZJ, da bi vsi člani v Jugoslaviji prejemali enotno revijo, za nas ni bil sprejemljiv iz dveh vzrokov. Prvič: Slovenija ima skoraj tretjino vseh članov v Jugoslaviji, in drugič: glede na 15-letno tradicijo AM menimo, da morajo naši člani tudi v bodoče prejemati svoje glasilo, v katerem bomo imeli več prostora za obravnavanje specifičnih razmer in problemov članov v Sloveniji.
Moto-revija, ki je pred vami, bo nadaljevala tradicijo AM, le da smo povečali obseg in spremenili obliko glasila. Izdajanje revije ne bo lahko in zahteva mnogo dela in naporov. Še najtežje je vskladiti vsebino revije najrazličnejšim okusom, željam in potrebam članstva.
Moto-revija bo izhajala enkrat na mesec in jo bodo vsi naši člani, tako kot doslej AM, prejemali brezplačno! (januar 1972)

Pismo predsedniku izvršnega sveta Stanetu Kavčiču

V zvezi z zadnjimi predlogi in razpravo o povišanju cene bencinu in plinskemu olju je Avto-moto zveza Slovenije posredovala izvršnemu svetu – predsedniku Stanetu Kavčiču pismo, kjer je med drugim zapisano: “Predvidena podražitev ceni bencina za 0,70 dinarja ali okrog 35 % pri kg je povzročila ogorčenje vsega članstva Avto-moto zveze Slovenije in na naš naslov so se vrstila vprašanja, kaj bomo pokrenili kot predstavniki organizacije motoriziranih državljanov, ki šteje v Sloveniji več kot 50.000 članov. Skoro istočasno povečanje cestnih pristojbin za 100 %, povečanje premij obveznega avtomobilskega zavarovanja za 100 %, ob istočasno že ostrejši davčni politiki, ter povišanju življenjski stroškov v letu 1971 za ca. 20 %, pa predstavlja na življenjski standard našega državljana tako močno, da jo ne moremo več smatrati za borbo proti socialnemu razlikovanju, ker zadeva preširoke plasti našega naroda, predvsem delavcev, katerih je v naših vrstah do 60 %. Tudi danes smatramo, da je treba predvsem s prestrukturiranjem cene goriva nameniti za ceste več sredstev in v odločanju o tem republikam dati vso pristojnost.” (februar 1972)

V Sloveniji smo dobili nov organ – svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

21. januarja se je v Klubu poslancev v Ljubljani sestal na prvi seji Svet Socialistične republike Slovenije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga je ob koncu lanskega leta imenoval republiški izvršni svet. Članom prejšnje republiške komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu se je za 12-letno plodno in požrtvovalno delo zahvalil namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Anton Stipanič. O nalogah tega novega družbenega telesa pri nas je govoril predsednik sveta Boris Čižmek. (februar 1972)

Zveznemu izvršnemu svetu – Beograd

Ponovno poudarjamo, da čarobni ključ ni v dodatnem obdavčenju “luksuznih” avtomobilov, niti v drastičnem povišanju cen goriva. Jugoslavija je dežela, v kateri njeni državljani plačujejo največji davek motorizaciji v človeških življenjih in v gmotnih vrednostih. Je dežela, v kateri se ogromne dajatve za ceste tako očitno porabljajo za vse drugo – razen za cestno omrežje, po drugi strani pa je splošna tehnična in prometna kultura tako rekoč še v povojih. V skladu z navedenim prosimo, da nam omogočite aktivno sodelovanje v vseh razpravah, ki zadevajo sprejemanje konkretnih odločitev na področjih, ki so tesno povezana z razvojem avtomobilizma v naši deželi. (marec 1972)

Dunlop je predstavil varnostno gumo

Dunlop je pred nedavnim predstavil novo varnostno avtomobilsko gumo Total Mobility, ki pomeni revolucionaren napredek na tem področju. Novo gumo še razvijajo, za serijsko proizvodnjo pa bo predvidoma nared šele leta 1974. Luknje, kakršne naredijo na primer žeblji, se v najkrajšem času same zamašijo, tako da voznik tega pogosto niti ne opazi, izgubo pritiska pa guma kar med vožnjo sama nadomesti tako, da se zopet napolni. Večje luknje v gumi se sicer ne popravijo same, ne zahtevajo pa več, da bi se morali takoj ustaviti ob cestnem robu: s popolnoma prazno gumo se lahko peljemo s hitrostjo 80 kilometrov na uro še 200 kilometrov daleč, dokler ne pridemo do delavnice. (april 1972)

Pas, ki rešuje življenja

Varnostni pasovi se med vozniki le počasi uveljavljajo. Podatki o poškodbah pri nesrečah pa kažejo, da bi od štirih smrtno ponesrečenih voznikov ostala živa dva, in od štirih težko poškodovanih bi bili trije le lahko ali pa sploh nepoškodovani, če bi uporabljali varnostne pasove. (maj 1972)

Prireditev leta je za nami

Še nikoli doslej ni v Jugoslaviji nastopila takšna elita tekmovalcev kakor v Tržiču na peti dirki v motokrosu za letošnje svetovno prvenstvo. Od boljših ni manjkal prav nihče. 15.000 gledalcev je na izredno zahtevni razmočeni stezi spremljalo res izredno športno prireditev, ki ji je še posebni pečat zapustil neprekosljivi Belgijec Robert. Od naših je bil tokrat najboljši “veteran” 33-letni Milko Vesenjak (AMD Ptuj), ki je z 19. mestom dosegel enega svojih največjih uspehov v mednarodni areni. Gledalci so že zadovoljno zapuščali prizorišče nepozabnega tekmovanja, ko se je organizatorjem zataknilo. Skoraj neverjetno se sliši, toda uradni rezultati do 16. mesta so bili znani šele naslednje jutro ob treh zjutraj. (junij 1972)

Prometni oddelek tehniškega muzeja

Tehniški muzej je pred nedavnim v Gradu Bistra pri Vrhniki pripravil stalno razstavo cestno-prometnih vozil. Zbirka še ni popolna, saj nekatera vozila še obnavljajo. Na skoraj 500 m2 velikem prostoru razstavljajo bicikle, motorna kolesa, avtomobile, vprežna in gasilska vozila. (julij – avgust 1972)

V megli kratke luči!

Ne pozabite! V megli in ob slabi vidljivosti prižgite na vašem vozilu kratke luči. Samo luči za označevanje vozila (parkirne luči) niso dovolj. Vi zaradi tega podnevi ne boste videli nič bolje. Toda drugi vas bodo mnogo prej opazili in lahko ustrezno ukrepali. (oktober 1972)

V Ljubljani prva trgovina rabljenih avtomobilov?

Na tiskovni konferenci od predstavitvi novega Audija 80 je generalni direktor Autocommerca Milan Naglič zaupal novinarjem razveseljivo novico: z novim letom namerava to podjetje odpreti trgovino za rabljene avtomobile. Trgovina bo poslovala nekako takole: kupcu, ki bo pri njih kupil nov avtomobil, bodo starega odkupili. (november 1972)

Fiat 126

Na torinskem avtomobilskem salonu je tovarna Fiat predstavila najnovejšo pridobitev v razredu najmanjših avtomobilov, fiat 126. Kljub temu bo fiat 500 še v proizvodnji. (december 1972)

Prva odseka avtocest odprta

V petek, 29. decembra 1972 je stekel promet po prvih dveh odsekih pravih avtomobilskih cest pri nas: v Sloveniji od Vrhnike do Postojne in na Hrvaškem od Zagreba do Karlovca. (januar 1973)

Leta 1972: 65 prireditev iz avto-moto športa

V petek, 12. januarja je bila v hotelu Celeia v Celju svečana podelitev najbolje uvrščenim tekmovalcem iz Slovenije v avto-moto športu na državnem in na republiškem prvenstvu. Ob tej priliki je predsednik republiške športne komisije spregovoril o avto-moto športu pri nas. “Slovenija je dobila 13 državnih prvakov. Eno od zlatih čelad, ki jo dobijo tisti tekmovalci, ki trikrat zapored osvojijo naslov državnega prvaka v istem razredu, je dobil tudi Adrijan Bernetič v razredu motorjev do 50 ccm.” (februar 1973)

Prijatelju Ladu v spomin

Globoko presunjeni smo v soboto 3. marca ob 11.45 izvedeli po telefonu, kasneje po radiu in v časopisih, kratko novico – umrl je … Umrl je ne le 20-letni neumorni sekretar Avto-moto zveze Slovenije, umrl je naš veliki prijatelj in človek, ki je bil vsakomur in vselej pripravljen pomagati. V Sloveniji ni avto-moto društva, s katerim ne bi bilo povezano ime Lada Košička. Isto velja tudi za vse republiške odbore v naši domovini. Bil je človek, ki je vedel, kaj hoče, zato je tudi v naši organizaciji v celoti uspel.
Lado Košiček je bil star komaj 48. let. Že z 18. leti je vstopil v NOB. Po ustanovitvi AMZS je bil leta 1953 imenovan za sekretarja te Zveze in je to visoko in odgovorno funkcijo opravljal za oceno, ki je lahko samo najboljša, vse do svoje prerane smrti. (marec 1973)

Brez zračnic je varneje

Vse bolj so med vozniki priljubljene gume brez zračnic. Več kot 50 % vseh osebnih vozil je zdaj že obutih v takšne gume. So pa še vedno vozniki, ki ne vedo, ali naj se odločijo za te gume ali ne. (april 1973)

Novo dirkališče – Tinjan

Primorska bo – tako vse kaže, dobila svoje dirkališče za motokros. V Tinjanu nad Škofijami, nedaleč od Kopra in blizu meje z Italijo obstaja idealen teren za motokros, kjer bi bilo mogoče z majhnimi investicijami napraviti idealno progo za tekmovanja. Teren, kjer naj bi potekala proga, je res izreden, saj bi lahko imelo več kot 50.000 gledalcev izreden pogled nad celotno progo, dirkališče pa bi bilo med najlepšimi v Jugoslaviji. (junij 1973)

Jabolko pomaga v stiski

Dandanašji brisalci vetrobranskega stekla in njihovi motorji delujejo tako zanesljivo, da komaj še pričakujemo okvaro. Kljub temu pa se ta lahko zgodi. Če ne moremo počakati, da bi dež ponehal, lahko uporabimo enostavno, a učinkovito zvijačo. Za to ne rabimo nobenega orodja, ampak samo eno jabolko. Jabolko razpolovimo in s prerezano površino dobro natremo vetrobransko steklo, da se na njem naredi nekakšen film. S tega filma voda takoj odteče, zato ne nastajajo na steklu kapljice, ki bi ovirale vidljivost. (julij – avgust 1973)

Dvestoti številki na pot

Ko pošiljamo med vas, dragi člani Avto-moto zveze Slovenije, dvestoto številko našega glasila, čutim veliko zadovoljstvo. Sodim, da je glasilo svojo nalogo v sedemnajstih letih svojega izhajanja vseskozi zadovoljivo opravljalo, je zapisal predsednik AMZS Alojz Žokalj. (september 1973)

Miran Kalčič – novi sekretar AMZS

Dosedanji tajnik ljubljanske mestne skupščine Miran Kalčič prevzema mesto sekretarja Avto-moto zveze Slovenije. (september 1973)

Omejitev hitrosti?

Našo javnost so v zadnjem času zelo razburkale vroče razprave o predlogih za dva pomembna posega v naš promet: o splošni omejitvi hitrosti in o dovoljeni količini alkohola za krmilom. (oktober 1973)

Zupinu zlata čelada

Naš najboljši tekmovalec Jože Zupin bo tudi letos povsem zasluženo osvojil naslov prvaka. Ker bo to Zupinov tretji zaporedni naslov državnega prvaka v istem razredu, bo kot peti slovenski dirkač prejel tudi zlato čelado, trofejo AMZJ. (oktober 1973)

Nekaj pojasnil o omejitvi hitrosti

V zvezi z uredbo republiškega sekretarja za notranje zadeve o splošni omejitvi hitrosti na naših cestah na 100 oziroma 80 km na uro v času od 30. oktobra do 30. aprila, smo izdajatelja zaprosili za nekaj pojasnil. Omejitve ni edinole na avtocesti Vrhnika – Postojna. (november 1973)

Velik praznik v Orehovi vasi: otvoritev doma

Celo največji optimisti niso računali na tako nagel razvoj in rast društva, ki je iz popolne anonimnosti prevzelo eno najvidnejših vlog avto-moto organizacije v severovzhodni Sloveniji. Novozgrajeni društveni dom z asfaltirano in nasploh urejeno okolico je ponos vsakega prebivalca Orehove vasi. (januar 1974)

Konjiški masiv prebit!

22. januarja, točno ob 11.30 je silna eksplozija čez 300 kg razstreliva vitezit 40 dobesedno raztrgala močno kamnito maso v velikem Konjiškem masivu pri Golem rebru in pred zbranimi gosti je zasijala velika luknja. To je bil slovesen trenutek za graditelje avto ceste Hoče – Arja vas, kajti po 260 dneh utrudljivega dela so delavci Rudisa in italijanske firme I.Co.RI. prebili prvi predor za dvopasovnico v dolžini 780 metrov. (februar 1974)

Eno leto avtoceste

V letu dni se je na odseku avtoceste Vrhnika – Postojna pripetilo skupaj 123 nezgod. Pri teh nezgodah je 6 ljudi izgubilo življenje, 50 se jih je telesno poškodovalo. V nezgodah je bilo udeleženo 176 vozil. (februar 1974)

IMV Novo mesto: 25.000 avtomobilov na leto

Sredi marca je v novomeški industriji motornih vozil stekla proizvodnja drugega vozila iz Renaultove družine, renualt 12. IMV bo letos ponudila domačemu tržišču skupno 25.000 avtomobilov, od tega 12.000 renaultov 4, 10.500 renaultov 12 in nad 2.500 dostavnih vozil. (april 1974)

Clay Regazzoni v Ljubljani

10. marca je Ljubljano obiskal znani dirkač formule 1 Clay Regazzoni. Dopoldne je priredil v hotelu Slon tiskovno konferenco, popoldan je med drugim obiskal Slovenija avto, zvečer pa je v Nami delil avtograme privržencem avtomobilskega športa. (april 1974)

Babič potolkel slovitega Briggsa

V Gornji Radgoni največji uspeh jugoslovanskega speedwaya. To je bil pravi motoristični praznik, ki je navdušil kakih 20.000 gledalcev, ki so se zbrali okrog 1.000 metrov dolge peščene steze na četrtfinalni dirki za svetovno prvenstvo. Babič je v drugi dirki premagal bivšega svetovnega prvaka Briggsa. Tako Babič kot Kocuvan sta se uvrstila v polfinale SP, ki bo v Marianskih Laznah. (junij 1974)

Svetleče ploščice AMZJ

AMZ Slovenije bo v kratkem razdelila svojim društvom 7.500 odsevnih ploščic, namenjenih za boljšo varnost otrok ponoči na cestah, ki so slabše osvetljene. (julij – avgust 1974)

Zgrajena je tehnično turistična baza AMZS na Otočcu

Nudila bo številne tehnične in turistične usluge članom AMZJ in drugim avtomobilistom. (september 1974)

Renault 16 TS iz IMV

Z montažnih trakov v novi proizvodni dvorani drugega največjega jugoslovanskega proizvajalca avtomobilov novomeškega IMV so zadnje dni julija prišli prvi avtomobili renault 16 TS. To je že tretji tip Renaultovih vozil, ki jih montirajo v Novem mestu. (september 1974)

Slaba izbira varnostnih pasov

Od devetih ljubljanskih prodajaln, kolikor smo jih obiskali, je varnostne pasove imela na zalogi manj kot polovica! (oktober 1974)

20 let Tomosa

Delovni kolektiv Tomosa je 16. novembra 1974 na svečani seji delavskega sveta proslavil 20 let dela. Delovni kolektiv, ki ima sedaj okoli 3.500 članov, je v 20. letih izdelal okoli 1.250.000 motornih enot, do leta 1972, ko je proizvodnjo avtomobilov prevzel Cimos, pa so izdelali 32.000 avtomobilov. (december 1974)

Ključne besede

AMZSMotorevijaZgodovinaStare Motorevije

Avtorji

France Kmetič

France Kmetič

Sorodne novice

Nazaj