Motorevija v letih od 1993 do 1998

| Avto-moto

Vsebinski, oblikovni in tehnološki preskok


V 60. letu izhajanja Motorevija smo doslej objavili pregled objav v prvih 36. letih izhajanja, tokrat pa smo pripravili pregled objav od leta 1993 do leta 1998. Konec leta 1992 je bila Avto-moto zveza Slovenije sprejeta v članstvo mednarodne avtomobilistične zveze FIA in mednarodne motociklistične zveze FIM, to pa je seveda vplivalo tudi na delovanje Avto-moto zveze in njeno uveljavljanje v svetu.

To je bilo obdobje nagle rasti Avto-moto zveze Slovenije, saj je zgradila nove tehnične baze v Postojni, Kopru, Mariboru, Kočevju, Celju, Dravogradu… Seveda je Motorevija skrbno popisovala vso dejavnost AMZS.

Motorevija je temeljito spremljala tudi preobrazbo slovenskega avtomobilskega trga, bila je kritična do predpisov, ki jih je sprejemala nova oblast, a velikokrat še s staro miselnostjo. Pojavljati so se začele prve ekološke teme, varovanje okolja je postajalo vse pomembnejše vodilo v življenju. Izjemno dinamično je bilo dogajanje pri gradnji slovenskih (avto)cest, saj je bil sprejet načrt gradnje slovenskega avtocestnega križa vključno s finančnim načrtom, za katerega se je pozneje izkazalo, da je bila resničnost povsem drugačna. Danes se lahko ob takratnih številkah le kislo nasmehnemo – in zamislimo.

Pri sprejemanju novih predpisov je bila kritična, a tudi dejavna pri branjenju stališč AMZS. Ena takšnih akcij je bilo nasprotovanje uvedbi posebnega dodatka k zavarovalnim premijam za mlade voznike in za vožnjo v tujino. AMZS je dosegla pomemben uspeh, ko je vlada pregovorila zavarovalnice, da so odstopile od že odobrenega povečanja. A vendarle je bila to dokaj pirova zmaga, kajti zavarovalnice so pozneje vendarle dosegle svoje – na bolj skrit način.
Leta 1997 je Motorevija objavila rezultate prvih preskusnih trkov, pri čemer pa ni šlo za prepisovanje tujih člankov, temveč je predstavnik Motorevije aktivno sodeloval v programu ECCP, ki ga je ustanovilo deset evropskih avtomobilskih klubov. Aprila leta 1997 je Motorevija prvič objavila rezultate preskusnih trkov. Članki o (prometni) varnosti so bili vse bolj pogosto objavljeni na straneh Motorevije.

Novembra leta 1997 je Motorevija prvič objavila test zimskih pnevmatik, aprila leta 1998 prvi test letnih pnevmatik. Maja 1998 je Motorevija objavila posebno brošuro Naj se otroci vozijo varno, ki jo je pripravila skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS. S tem je zagotovila osnovne napotke za varno vožnjo otrok, kajti nov zakon o varnosti cestnega prometa je (prvič) predpisal obvezno uporabo otroških varnostnih sedežev.

Motorevija je v letu 1993 – tako kot pred tem – še izhajala kot dvomesečnik, vse strani pa so bile od začetka leta 1993 prvič tiskane v barvah (dotlej je imela Motorevija barvni ovitek in notranjost v črno-belem tisku), kar je seveda pomenilo velik kakovostni preskok, saj je barvni tisk zahteval tudi uporabo kakovostnejšega papirja. Ker so se gospodarske razmere stabilizirale, se je vodstvo Avto-moto zveze Slovenije odločilo, da v letu 1994 izda devet številk Motorevije, vsaka pa je imela 32 strani – seveda so bile vse v barvnem tisku. Motorevija je izhajala kot mesečnik, imela pa je tri dvojne številke: januar – februar, junij – julij in avgust – september. Glavni in odgovorni urednik je bil France Kmetič, za oblikovanje je vse do sredine leta 1998 skrbel Andrej Goršič, elektronski prelom je opravljala družba Jabolko, revijo je še naprej tiskala tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. V takšnem obsegu in nakladi več kot 90.000 izvodov je Motorevija izhajala vse do maja leta 1998.

Aprila 1998 je v kolofonu prvič kot novinar zapisan Blaž Poženel, tako da je uredništvo Motorevije spet štelo dva člana.

Maja 1998 se je zgodila naslednja velika prelomnica v izhajanju Motorevije. Prvič po več kot 41. letih se je namreč zgodilo, da revije ni natisnila tiskarna Tone Tomšič, temveč družba TČR – tisk časopisov in revij. Kot je zapisano v uvodniku, je bil razlog za prehod v drugo tiskarno samo eden: če je želelo uredništvo bralcem ponuditi obsežnejšo Motorevijo, je bilo treba spremeniti način tiska (s ploskega na rotacijski), za kar pa tiskarna Tone Tomšič ni bila opremljena. Motorevija je tako maja 1998 prvič izšla na 52. straneh, kar je bilo 20 strani več kot prej. Mesec pozneje, maja 1998, je Motorevija prvič izšla v več kot 100.000 izvodih. Konec avgusta 1998 je Motorevija izšla s prenovljeno grafično podobo in tudi z novim logotipom, oboje pa je bilo delo oblikovalskega studia Alten.
Povzetek nekaterih zapisov v Motoreviji od leta 1993 do 1998.

Najdražja cesta

Konec novembra so le odprli že dolgo pričakovani odsek avtoceste med Malencami in Šmarjem Sapom. Gradbena dela so veljala 59 milijonov dolarjev ali kar 10,2 milijona dolarjev na kilometer, s stroški za odkup zemljišč, nadomestne gradnje in projektiranje pa so narasli kar na 80 milijonov dolarjev. (januar – februar 1993)

Slovenski avto leta 1993

Naziv slovenski avto leta 1993, ki ga je Motorevija soustanovila, razpis pa smo objavili v prejšnji številki Motorevije, si je pridobil BMW serija 3 coupe. Njegova prednost je bila zelo prepričljiva. (januar – februar 1993)

Prometne informacije poslej le pri AMZS

Ministrstvo za notranje zadeve, Združena cestna podjetja in Avto-moto zveza Slovenije so podpisali dogovor o vzpostavitvi integralnega sistema obveščanja domače in tuje javnosti o cestno prometnih razmerah na naših cestah. Dogovorili so se, da bo informacijski center AMZS postal osrednji republiški center za zbiranje in distribucijo informacij o prometu. (marec – april 1993)

Dolenjski clio

5. maj je bil za novomeški Revoz pomemben dan. Začela se je namreč prodaja avtomobilov renault clio izdelanih v Novem mestu, s čimer je bila v večjem obsegu zaključena naložba v prenovitev proizvodnih zmogljivosti Revoza tako, da sedaj s tekočih trakov prihajajo renaulti 5 in clio, ki je tako nadomestil renault 4, ki je decembra lani doživel dokončno slovo. (maj – junij 1993)

Porsche namesto TAS

Od 1. julija naprej je postala generalni uvoznik za avtomobile Volkswagen in Audi v Sloveniji družba Porsche Inter Auto. S tem je prenehalo zastopstvo firme TAS Ljubljana. (julij – avgust 1993)

Ukrep ki nagrajuje

Že pred počitnicami je vlada sprejela še en ukrep: za 28 odstotkov je znižala carinsko stopnjo za avtomobile, ki imajo vgrajene dele slovenske industrije. Namesto dodatne takse, ki je bila sprva napovedana, torej spodbuda za izvoz slovenskih delov svetovni avtomobilski industriji. Vsekakor je sprejeti ukrep vreden vse pohvale, saj ne kaznuje, temveč nagrajuje. (september – oktober 1993)

Pismo predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku

AMZS v imenu lastnikov avtomobilov najodločneje protestira proti predvidenim ukrepom slovenske vlade o dodatni obdavčitvi osebnih avtomobilov v letu 1994. AMZS zahteva, da preprečite sprejem vsakršne dodatne obdavčitve lastnikov avtomobilov. Tudi sama bo uporabila pravna in druga sredstva za preprečitev nove obdavčitve. Predsednik AMZS Ludvik Willenpart. (november – december 1993)

Gradnja avtocest do preloma tisočletja

Program izgradnje avtocest predvideva, da bomo od prihodnjega leta do konca leta 1999 zgradili 318 kilometrov avtocest, ki naj bi skupaj stale 1.033 milijonov ameriških dolarjev, skupaj s stroški financiranja gradnje pa 1.207 milijonov dolarjev. Lastna sredstva bi znašala 758 milijonov dolarjev, ostalih 449 milijonov pa naj bi dobili s tujimi posojili. (november – december 1993)

Najtesnejša odločitev

V izboru za Slovenski avto leta 1994 sta mercedes C razred in renault twingo zbrala enako število točk, slovenski avto leta 1994 pa je postal mercedes C razred zaradi določbe v pravilih, da ob enakem številu točk zmaga tisti model avtomobila, ki je dobil več točk v glasovanju bralcev in poslušalcev. (januar – februar 1994)

Kdaj pri nas zgolj “zeleni” avtomobili

Konec leta se je pri nas iztekla določba o prometnem davku – sprejet je bil januarja 1992 – o zmanjšanju prometnega davka za 20 odstotkov za osebne avtomobile, ki imajo vgrajen katalizator za čiščenje izpušnih plinov in ki uporabljajo neosvinčen bencin. Poslanci državnega zbora so vladi naložili, naj že vendarle pripravi ustrezen predlog, da bi pri nas lahko prodajali zgolj avtomobile s katalizatorjem, torej takoimenovane zelene avtomobile. (januar – februar 1994)

Pohitite z menjavo registrskih tablic

Bliža se rok za dokončno zamenjavo starih, še jugoslovanskih registrskih tablic z novimi. Čeprav smo dobili nove slovenske tablice že pred več kot dvema letoma, je imelo v začetku januarja nove, slovenske tablice le slabi dve tretjini od registriranih 819.265 vozil. (marec 1994)

Cestnine – kako in kolikšne

Veliko je razmišljanj, na kakšen način pobirati cestnine. Obstaja precej možnosti, a je težko najti pravo, saj tudi v tujini še niso našli za vse sprejemljivega sistema. (april 1994)

Začetek, ki je nadaljevanje

Prvega aprila so slovesno začeli graditi manjkajoča viadukta na avtocesti Razdrto – Čebulovica, ki je sicer že v celoti zgrajena, manjkata le še viadukta Bandera in Goli vrh. (maj 1994)

Fikcija postaja resničnost

Čez dve leti bo nelagodja in zaskrbljenosti, kako najti majhno ulico v velikem mestu, konec. A le za tiste, ki bodo imeli v svojem avtu vgrajen navigacijski sistem Carminat. V Parizu navigacijski sistem Carminat že deluje in v vsakdanji rabi – čeprav še v poskusni fazi – odlično deluje. (avgust – september 1994)

Pogreb?

Mednarodna krožna avtomobilska dirka za Veliko nagrado Slovenije je s svojo drugo ponovitvijo na mariborskem letališču postala tisto, kar je najmanj želela biti: prava antipropaganda za slovenski avtomobilski šport. S stavko dirkačev ni nihče zmagal, zato pa je zelo veliko poražencev. Najhujši med njimi je nedvomno slovenski avtomobilski šport, s tem pa vsi, ki so kakorkoli udeleženi v njem. V Sloveniji velikokrat ponavljana dilema, kdo je bolj pomemben: ali prireditelji dirk ali dirkači, je bila v Mariboru razrešena. (november 1994)

Kam z odsluženimi avtomobili?

“O odsluženih avtomobilih že razmišljamo, a trenutno še nismo prišli kaj dosti dlje kot do spoznanja, da moramo nekaj narediti na tem področju,” je povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje Marko Slokar. (januar – februar 1995)

GSM: sprva najem

V Sloveniji še vedno nismo začeli z vpeljavo GSM mobilnega telefonskega omrežja. Da bi tudi slovenskim uporabnikom omogočili uporabo GSM telefonov v tujini, so se pri Mobitelu odločili, da organizirajo najem teh telefonov. (marec 1995)

Vbrizgavanje goriva pri dizelskih motorjih

Vse kaže, da bo na svetovnem trgu vedno večje povpraševanje po dizelskih motorjih, saj je pri njih še veliko možnosti za še bolj gospodarno rabo energije, prav tako pa tudi za še bolj čist izpuh. Strokovnjaki predvidevajo, da bo ob prelomu tisočletja 70 odstotkov vseh dizelskih motorjev imelo neposredno vbrizgavanje goriva. (april 1995)

Odločnejši vpliv AMZS

Na volilni seji skupščine AMZS je bil za novega predsednika AMZS izvoljen Boris Perko, podpredsednik AMTK Ljubljana, sicer pa direktor Nissan Adrie.
“Vsekakor si bom prizadeval, da bi se AMZS še bolj uveljavila kot zastopnica in zaščitnica interesov slovenskih avtomobilistov,” je povedal Boris Perko v pogovoru za Motorevijo. (maj 1995)

Začetek gradnje ljubljanske vzhodne obvoznice

Konec maja so v Ljubljani na razcepu v Malencah začeli graditi vzhodno obvoznico. Gradnja 3 km dolgega razcepa Malence vključuje izgradnjo dveh viaduktov in treh podvozov. SCT je lani podpisal pogodbo za izvedbo vseh del na vzhodni obvoznici za 7,386 milijarde tolarjev, delo pa mora opraviti v 26. mesecih. (junij – julij 1995)

Dopolnilo z mobitelom

V informacijskem centru AMZS so dobili mobitel s številko 64 64 64 za hitro zbiranje informacij o nepredvidenih dogajanjih v prometu. “S tem virom informacij bomo dopolnili naše podatke o razmerah na cesti,” pravi Tomo Janžič iz informacijskega centra AMZS. (oktober 1995)

Uspelo srečanje

Več kot 250 strokovnjakov iz 78 avtomobilskih klubov s celega sveta se je od 25. do 29. septembra zbralo na Bledu na strokovnem srečanju z imenom teden komisij AIT – FIA, ki ga je na vsesplošno zadovoljstvo organizirala AMZS. (oktober 1995)

Z GSM korak višje – in v svet!

Konec oktobra je bilo v Sloveniji že 25.710 lastnikov mobilnih telefonov. Zaradi pomanjkanja frekvenc bo v Sloveniji število analognih mobilnih telefonov omejeno na največ 40.000 priključkov. Zato je toliko bolj pomembno, da pravočasno začnemo z izgradnjo novega – digitalnega sistema mobilne telefonije, ki se je v svetu uveljavil z oznako GSM. (november 1995)

Avtoceste vse daljše

Slovenija je ob koncu leta 1995 dobila dva kratka, a pomembna odseka avtocest. Najprej so odprli 11,6 km avtoceste od Slovenske Bistrice do Hoč, v začetku decembra pa še 8,4 km dolg odsek od Divače do Dan pri Sežani. (december 1995)

22,6 milijarde za ceste

V Sloveniji smo lani s takoimenovanim bencinskim tolarjem – ta znaša 16 odstotkov od cene goriv – zbrali 17,7 milijarde tolarjev. Poleg tega smo smo zbrali še 4,9 milijarde tolarjev cestnin ali skupaj 22,6 milijarde tolarjev namenskih sredstev za gradnjo novih in vzdrževanje že zgrajenih avtocest. (januar – februar 1996)

Nova baza AMZS v Kočevju

AMZS je bogatejša za novo tehnično bazo, kajti 26. januarja je bila slovesna otvoritev 14. tehnične baze AMZS v Kočevju. Vrednost objekta z opremo znaša 240 milijonov tolarjev. (marec 1996)

Ceste so njive postale!

Se še spomnite, kako se po japonsko reče slovenski cesti? Odgovor: sama jama. Kakorkoli je odgovor ironičen, pa je letošnjo spomlad še kako resničen, kajti slovenske ceste na mnogoterih odsekih prej spominjajo na njive kot pa na kolikor toliko sodobne prometnice. (april 1966)

Sodobna tehnična baza AMZS v Mariboru

Končno je tudi Maribor dobil sodobno tehnično bazo AMZS, kajti v petek 26. aprila je bila na posebni slovesnosti predana svojemu namenu nova baza na Zagrebški 25. (maj 1996)

Prišel, odpeljal, presenetil!

Rally Saturnus se tudi tokrat ni izneveril tradiciji in je privabil številne gledalce. Veliko presenečenje rallyja je bil Boris Popovič. V svojem prvem rallyju v karieri, nenavajen – tako kot njegov sovoznik – na radar in iz tega izhajajoče težave, brez izkušenj z avtomobilom, je oba dneva rally odpeljal brez napake in izjemno hitro. (junij – julij 1996)

Parkiranje: strpnost in kultura

Zelo odmeva ukrep ljubljanskih oblasti, ki so se ob zloglasnem pajku odločile še za uvedbo lisic, s katerimi priklenejo napačno parkiran avto.
Nekateri avtobusi mestnega prometa so označeni tudi z oznako P+R, parkiraj in se do centra pelji z mestnim avtobusom. Lepo zamišljeno, a slabo izpeljano. Če namreč povratna vozovnica za mestni avtobus stane skoraj toliko kot 2 uri parkiranja v centru mesta, je jasno, da takšen način prevoza ne bo zaživel. Vsak sam lahko ugiba, kaj je prepoceni: prevoz z avtobusom ali parkiranje v centru mesta. (november 1996)

Preobrazba

AMZS je decembra naredila izjemno pomemben korak v svoji organiziranosti. Razdelila se je v dve organizaciji. Prva je AMZS, ki deluje kot zveza avto-moto društev, druga pa je delniška družba AMZS, ki bo opravljala vse tehnične in turistične storitve. Gre za novo organizacijsko obliko, pri čemer sta obe organizaciji med seboj tesno povezani, kajti AMZS – zveza društev je večinski lastnik AMZS delniške družbe, prav tako pa so tudi avto-moto društva delničarji in s tem lastniki delniške družbe AMZS. (december 1996)

Ustanovljena delniška družba AMZS

12. decembra 1996 so se v hotelu Union na ustanovni skupščini zbrali delničarji nove delniške družbe AMZS, ki je nastala iz AMZS, družbe z omejeno odgovornostjo. Na ustanovni skupščini so imela društva na podlagi vplačanega kapitala 16.520 delnic, kar je predstavljalo 1,47 odstotka ustanovnega kapitala. Zaposleni v AMZS so imeli 290.753 delnic kar je bilo 25,88 odstotka ustanovnega kapitala, AMZS kot zveza društev pa je imela 816.183 delnic, kar je pomenilo 72,65 odstotka ustanovnega kapitala.
Delničarji so sprejeli statut družbe, prav tako pa tudi poslovnik skupščine delniške družbe. Na prvi seji nadzornega sveta je bil za predsednika izvoljen Boris Perko. (januar – februar 1997)

AMZS nasprotuje zavarovalniškemu davku na mladost

Avto-moto zveza Slovenije se ne strinja s spremembami zavarovalnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (obvezno zavarovanje), kot jih predlaga Slovenski zavarovalni biro in želi uveljaviti Ministrstvo za finance ter bo storila vse, da bo zaščitila interese voznikov oziroma lastnikov avtomobilov.
AMZS se ne strinja z uvedbo 35 odstotnega doplačila k zavarovalni premiji za voznike stare od 18 do 25 let, saj meni, da gre za diskriminacijo mlade generacije. Nevzdržno je namreč, da mora nekdo samo zato plačati višjo premijo, ker je mlad. Menimo, da je s tem kršena osnovna pravica, da smo vsi ljudje enakopravni. V Sloveniji imamo uveden sistem bonus – malus in menimo, da je v tem sistemu dovolj manevrskega prostora, da tisti, ki povzročijo nesrečo, tudi plačajo višjo premijo. (marec 1997)

Preizkusi varnosti

Sedaj boste tudi bralci Motorevije lahko spoznali, kako varni so avtomobili, kajti na naslednjih štirih straneh objavljamo rezultate prvega preizkusa, ki je vseboval tri crash teste. AMZS oziroma Motorevija se je namreč kot enakopravni član vključila v evropski program crash testov, v katerega so pod vodstvom AIT – FIA v Bruslju vključeni vodilni evropski avtomobilski klubi kot so nemški ADAC, avstrijski OAMTC, italijanski ACI, danski FDM in drugi. (april 1997)

AMZS uspela s protestom!

AMZS je bila prva med vsemi organizacijami, ki so protestirale proti novim zavarovalnim pogojem obveznega avtomobilskega zavarovanja. Pod pritiski je finančno ministrstvo popustilo in se s predstavniki zavarovalnic dogovorilo, da le-te umaknejo svoje predloge. (april 1997)

Odstranjeni Revozovi odpadki

Na dvorišču novomeškega Revoza so se vrsto let zbirali lakirniški odpadki shranjeni v 200-litrskih sodih. Sedaj je dvorišče spet prazno, saj so odpadke – skupaj jih je bilo 3813 ton – sortirali in jih uničili. Večino – 2775 ton so jih odpeljali na sežig v Francijo. S tem so v Revozu rešili velik ekološki problem. (maj 1997)

Preživetje je možno, toda kako?

Citroen saxo, fiat punto, ford fiesta in mitsubishi colt v trku s simuliranim večjim avtom. (junij – julij 1997)

Prižgane luči – večja poraba goriva

Če vemo, da imamo v Sloveniji okrog 700.000 osebnih avtomobilov, bodo tudi majhne količine povečane porabe goriva prispevale k večji porabi goriva, kar bo prineslo več denarja v državni proračun, hkrati pa pomenilo tudi večje onesnaževanje okolja. Ob upoštevanju, da povprečni avto, ki porabi 8 litrov goriva, prevozi 10.000 km letno in če upoštevamo za deciliter večjo porabo goriva na 100 km, to pomeni 7 milijonov litrov več goriva ali 630 milijonov tolarjev ob ceni 90 tolarjev za liter goriva. Ker je več kot polovica cene bencina namenjena davkom, bo državni proračun bogatejši za več kot 300 milijonov tolarjev. Poleg tega ne gre spregledati še dodatnega učinka za proračun na račun kazni za neprižgane luči. (avgust – september 1997)

Doba malčkov!

57. mednarodna avtomobilska razstava v Frankfurtu je minila v znamenju malih avtomobilov. V ospredju pozornosti je bil nedvomno komaj 2,5 metra dolg smart, avto, ki bo prišel na trg aprila prihodnje leto. To je bil avto, ki je najbolj polariziral javnost: nekateri so bili navdušeni, drugi zelo odklonilni. Zato bo toliko bolj zanimivo videti, ali bodo prihodnje leto res prodali 100.000 smartov, naslednje leto pa še 60.000 več, kot so napovedali pri Daimler Benzu. (oktober 1997)

Test zimskih pnevmatik

Veseli nas, da smo v sodelovanju z nemškim avtomobilskim klubom ADAC lahko tudi članom AMZS – bralcem Motorevije zagotovili obsežen in izjemno kakovosten preskus zimskih pnevmatik, tako da bo odločitev lažja. Tokrat je bilo na testu 16 pnevmatik dimenzije 195/65 R 15 T. (oktober 1997)

Dvojni C

Common rail (zloženko bi lahko prevedli kot skupen dovod) je tehnologija, ki napoveduje boljše čase dizelskim motorjem, saj zagotavlja manjšo porabo goriva, obenem pa bolj uglajeno delovanje motorja. Pri razvoju so najdlje pri Boschu, ki je tehnologijo pripravil za serijsko vgradnjo. Najprej je seveda na voljo Fiatu in Mercedesu Benzu, saj sta ta dva avtomobilska koncerna združila svoje moči pri razvoju common rail tehnologije, Bosch pa jo je pripravil za serijsko vgradnjo. Na trg naj bi prvi s to tehnologijo zapeljal mercedes C 220 CDI, saj bodo kupcem prve avtomobile dobavili v decembru. (december 1997)

Sodelovanje Save in Goodyearja

Sredi decembra sta predsednika družb Goodyear Samir G. Gibara in Save d. d. Janez Bohorič podpisala pogodbo o ustanovitvi dveh mešanih družb. Družba za izdelavo pnevmatik je začela delovati 1. januarja 1998, druga družba za izdelavo gumenih tehničnih izdelkov pa bo začela poslovati 1. julija letos. V obeh družbah je Goodyear večinski lastnik, saj je v Savo vložil kar 120 milijonov dolarjev, kar je največje vlaganje v slovensko gospodarstvo.
(januar – februar 1998)

Sto let avta v Sloveniji

Letos slavimo 100 let, od kar je prvi avtomobil zapeljal po slovenskih cestah. To se je zgodilo 15. novembra 1898. leta. Ob tej obletnici bo več spominskih prireditev, AMZS pa je prevzela vlogo koordinatorja teh prireditev. (marec 1998)

Bo palica pomagala?

Končno smo ga dočakali! Poslanci Državnega zbora so 2. aprila le sprejeli zakon o varnostni cestnega prometa – kar nekaj let smo o njem razpravljali – in s tem postavili nove temelje ureditvi in varnosti prometa.

Najpomembnejše novosti:
• uvedba kazenskih točk,
možnost razveljavitve vozniškega dovoljenja,
najvišja hitrost v naselju 50 km/h,
• najvišja hitrost na običajnih cestah 90 km/h,
• najvišja hitrost na avtocestah 130 km/h,
• podnevi obvezna uporaba luči,
• obvezni otroški varnostni sedeži. (april 1998)

AMZS ima 100.000 članov

Magična meja je presežena, bi lahko zapisali ob novici, da ima AMZS že več kot 100.000 članov. Konec marca se je v AMTK Ljubljana včlanila Zlatka Ernst, ki je bila 100.000. članica AMZS. (april 1998)

Igor Jerman slavil v Le Mansu

Letošnja dirka 24 ur Le Mansa za motocikliste je prinesla največji uspeh slovenskega dirkača. Igor Jerman je bil v zmagovitem moštvu in je po koncu dirke stal na najvišji stopnici zmagovalnega odra. Postal je zmagovalec Le Mansa, nekaj, na kar je lahko ponosen vsak, ki doseže ta izjemen uspeh. Igor Jerman je tekmoval v Kawasakijevem tovarniškem moštvu skupaj s francoskima dirkačema Bertrandom Sebeliaujem in Thierrijem Pailottom. Vozili so kawasaki ZX-7RR.
Igor Jerman, ki sicer nastopa na dirkah svetovnega prvenstva v razredu superbike, je nedvomno dosegel največji uspeh slovenskega motociklizma. Ne samo, da je postal zmagovalec dirke 24 ur Le Mansa, temveč je tudi prvi Slovenec, ki je zmagal na dirki za svetovno prvenstvo v motociklizmu in prvi, ki vodi v točkovanju za svetovno prvenstvo. (maj 1998)

Primerjava varnosti

Veseli smo, da vam lahko posredujemo ocene o varnosti kar 12 avtomobilov v nižjem razredu: tako evropskih kot japonskih in korejskih. Zasluge za to ima vključitev AMZS – v okviru mednarodnih organizacij FIA in AIT – v program Euro NCAP. (junij – julij 1998)

Duh barona Antona Codellija

Rally Codelli classic maraton izza volana mercedesa 170 cabriolet A. Avto zmore 120 km/h največje hitrosti, kar sem seveda z veseljem preskusil. Tudi klance zmore brez težav, saj smo se med našim tridnevnim rallyjem dvignili z bovške strani na Soriško planino. Prav dobro se je obnesel tudi med ovinki soške doline, kjer sem z veseljem pred seboj podil tudi skoraj pol stoletja mlajše avtomobile. (avgust – september 1998)

Novi prostori AMZS v Kranju

AMZS je 1. oktobra v Kranju dobil nove, sodobno urejene prostore, v katerih poslej deluje poslovna enota Kranj. AMZS je 5000 kvadratnih metrov veliko zemljišče dobila od slovenske vojske, saj je bila na tem prostoru prej vojašnica. Nove prostore s 1200 kvadratnih metrov površin je gradilo jeseniško gradbeno podjetje Gradis. (oktober 1998)

Vodenje prosim!

Eden izmed prodajalcev navigacijskih sistemov v Sloveniji je pred časom oglaševal, da bo Philipsov navigacijski sistem kmalu na voljo tudi za vodenje po Sloveniji. Očitno pa je njihova trditev nekoliko preuranjena. “Po nekaterih vesteh iz firm Teleatlas in Navtec, ki se ukvarjata z izdelavo ustreznih CD, je možno, da bi tak CD dobili prihodnje leto, vendar o tem še nimamo trdnih zagotovil,” je povedal Tine Ušeničnik iz podjetja Philips Slovenija. (december 1998)

Ključne besede

MotorevijaZgodovina

Avtorji

France Kmetič

France Kmetič

Sorodne novice

Nazaj