Pravi prijatelj: Več kot 15 tisoč dni v AMZS

Pogovor

Ivan Pavlič, sveže upokojeni tehnični preglednik AMZS


Ivan Pavlič je 4. januarja letos na pregledni stezi tehničnih pregledov AMZS centra na Dunajski v Ljubljani pred objektivom in mikrofonom Motorevije pregledal še zadnji avto - in tako kot prvi dan stranki zaželel varno vožnjo. V AMZS je kot mlad fant prišel avgusta leta 1982 in po 41 letih v pokoj odhaja kot izkušen mož, ki je v družbi pravih prijateljev vztrajal in oddelal 15.134 dni. 

Ivan je v uniformi AMZS opravljal številne naloge - od menjave pnevmatik do pomoči na cesti - in kariero končal kot eden najbolj izkušenih preglednikov. V AMZS je prišel, še preden je dopolnil 18 let in v AMZS ostal vse do upokojitve. Na vprašanje, kaj mu je na poti od fanta do moža v vseh teh letih dal AMZS, je odgovor izstrelil kot iz topa:

Eksistenčno stabilnost mi je dal AMZS. Dolga leta mi je bilo lepo in zjutraj vedno toplo pri srcu, ko sem oblekel modro-rumeno uniformo. Po vseh teh letih lahko rečem, da v pokoj odhajam kot srečen človek.

Ivan je še vedno poln elana in življenjske moči, prežete z modrostjo izkušenj. V službi je doživel veliko in ne spomni se koliko ljudem je rešil pot: “Uf, ne vem, koliko različnim ljudem sem tam zunaj stisnil roko in jim zaželel srečno pot. Bilo jih je res veliko, zagotovo nekaj sto tisoč! Res nemogoče se je spomniti vseh, ki sem jim kot uslužbenec AMZS pomagal na poti. Vsak od nas, ki smo v AMZS preživeli toliko časa, ima za seboj nešteto anekdot. Veliko smo doživeli, sploh v mojih mlajših letih, v delovni obleki, ko je bila Ljubljana še bolj izrazito tranzitno mesto kot danes. Veliko lepega, pa tudi nenavadnega. Vsega pa ne smem povedati …,” se iskreno in malce hudomušno nasmehne Ivan.

Pa boste pogrešali AMZS?

Da, zelo mešani so bil občutki, ko sem pregledal še zadnji avto v uniformi AMZS. Vesel sem bil svoje zadnje naloge, a se zavedam dejstva, da bom stranke, sodelavce in službo v AMZS vsaj občasno pogrešal. Tu sem vendarle doživel in preživel veliko. Nenazadnje sem v svojo edino službo hodil več kot 41 let. 

Vse življenje v AMZS - je to privilegij ali izziv?

Dočakati oziroma oddelati polno delovno dobo v enem podjetju, v enem kolektivu, je izziv in dosežek. Veliko več kot bi si človek mislil, je odvisno od odnosov med sodelavci in tudi odnosov vodstva do svojih zaposlenih. Seveda sem v vseh teh letih doživel marsikatero turbulenco, bili so vzponi, a tudi padci. A če se ozrem nazaj in nekako potegnem črto pod moja leta v AMZS, lahko ponosno rečem, da smo skupaj zmogli in naredili veliko. 

Ivan je še vedno poln elana in življenjske moči, prežete z modrostjo izkušenj. V službi je doživel veliko in ne spomni se koliko ljudem je rešil pot.

V AMZS ste preživeli 41 let in zato lahko iz prve roke poveste, kakšen je bil AMZS nekoč in kakšen je danes?

Vodstvo je dolga leta delalo z dušo za AMZS. Danes so časi drugačni. Verjamem, da je v poslu veliko težje delati  “z dušo”, saj je zdaj doba “biznisa”, v kateri odnosi med zaposlenimi niso več na prvem mestu. To je moje osebno mišljenje. Me pa izredno veseli, da tudi v tej dobi “biznisa” AMZS še vedno skrbi za svoje člane, za ljudi, ki jim vsa ta leta pomagamo na njihovih poteh. AMZS ima še vedno velik ugled in zaupanje pri članih. Odnos z voznicami in vozniki ohranjamo na visoki ravni. Vesel sem, da sem pri delu na terenu, pa tudi v kanalu tehničnih pregledov, z ljudmi, ki so prihajali k nam in mi k njim, doživel veliko lepih trenutkov, ki bodo za vedno ostali z mano. Z delom in odnosom smo si zgradili zaupanje, ki je neprecenljive vrednosti.

Kaj pa leta zgodb s ceste?

Žal smo doživel tudi veliko temnih trenutkov na cesti. Nekoč je bilo zelo veliko prometnih nesreč. Bili smo tista generacija AMZS pomoči na cesti, ki je bila mnogokrat celo prej na mestu nesreče kot policija in reševalci. Žal smo videli tudi veliko tragedij, ki bodo ostale z nami za vedno. Iz najtežjih trenutkov pa smo odnesli zavedanje, da smo promet še vedno ljudje. To pomeni, da ko gre na cesti nekaj res hudo narobe, absolutno znamo stopiti skupaj in pomagati. Prav v najtežjih trenutkih se je kalilo tudi poslanstvo AMZS. Zato znamo še vedno pomagati, tudi v časih, ko so morda človeške vrednote na preizkušnji in je vsak kilometer pod nadzorom kapitala. 

Kaj pa avtomobili? 41 let razlik … 

Oh, to bi pa bila diskusija za cel dan. Če pa pogledam časovni razpon od mojih mladih let pa do današnjih dni v AMZS, brez dvoma lahko lahko povem, da imamo Slovenci dobre avtomobile. 

Pa dobro skrbimo za njih?

No, to je pa precej bolj relativno. Še vedno veliko ljudi dobro skrbi za svoje avtomobile, je pa tudi precejšen odstotek tistih, ki za svoje avtomobile ne znajo poskrbeti najbolje. Da, tudi na tehničnih pregledih smo videli avtomobile v groznem stanju. Ob tem velja voznike še spomniti, da zakon veleva, da mora avto na tehnični pregled priti očiščen, primerno vzdrževan … 

Kaj pa boste počeli sedaj, ko ste za vedno slekli uniformo AMZS?

Moj hobi je čisto drugačen od moje službene poti. Sem gurman, ki najbolj uživa v suhomesnatih izdelkih. V tem bom užival v pokoju in se še naprej trudil izdelovati suhomesnate dobrote za svoje prave prijatelje …

Ivan, v imenu Motorevije se vam iskreno zahvaljujemo za leta, ki ste jih pustili v AMZS, pa tudi za vso pomoč in varnost, ki ste ju nudili našim članom. Uživajte zasluženi pokoj.  

Hvala. Hitro je minilo!

Ključne besede


AMZSTehnični pregledPravi prijatelj

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

58

Jure Gregorčič

Jure Gregorčič

Novinar - urednik Motorevije

Priljubljenost članka

58

Shrani

Delite s prijatelji