Darko Daljevič je motorist po srcu in predvsem velemojster vozniških znanosti na dveh in štirih kolesih. Zgolj na motociklu je prevozil več kot pol milijona kilometrov in prav motocikel je še vedno glavni navdih njegovega varnostno-izobraževalnega dela v AMZS centru varne vožnje na Vranskem in v AMZS šoli vožnje v Mariboru.
Kaj je na motociklu tisto, kar mu še vedno daje toliko motivacije? Darko Daljevič izstreli kot iz topa:
Predvsem tisto pravo vozniško oziroma motoristično delo. Na motociklu je še toliko bolj pomembno zelo natančno spremljanje prometa, predvidevanje in razumevanje vožnje. Za razliko od vožnje pametnega avtomobila, ki je z vso aktivno varnostno opremo vozniško precej bolj sterilen kot nekoč, je motocikel še vedno neposreden, prvobiten in zato tudi vozniško bolj zahteven.
Kateri so najlepši in kateri najtežji trenutki poklica, ki ga v AMZS opravljate kot učitelj šole vožnje in inštruktor varne vožnje na poligonu na Vranskem?
"Če se naprej podava na asfalt našega centra na Vranskem, je najlepše takrat, ko po znanju naključni udeleženci sestavijo precej homogeno vozniško skupino. Ko že pri prvi vaji vidiš, da je skupina precej izenačena, da bo poučevanje res dinamično in da ne bo veliko ustavljanja. Takrat lahko na tečaju po poligonu prevozimo tudi več kot 70 kilometrov. To je res super in takrat kot inštruktor nimaš toliko dela s popravljanjem napak udeležencev. Ob tem so seveda tudi trenutki, ko iz ure v uro vidiš še napredek pri manj izkušenih. V šoli vožnje pa me predvsem pri kandidatih za izpit A kategorije vedno znova zaskrbijo prvi kilometri, ko nehote pomisliš, kaj pa če bo na cesti naredil hudo napako … Med poučevanjem kandidatov za izpit B kategorije imaš kot učitelj možnost posredovati pri napaki kandidata, saj imaš nadzor nad sklopko in zavoro, pri motoristih pa ne moreš prevzeti nadzora nad motociklom kandidata. To zavedanje odgovornosti brez možnosti posredovanja je kar težko breme. V svoji dolgi karieri sem že doživel, da se je kandidat na motociklu peljal čez travo, pa zapeljal na drugo stran ceste …"

Kaj pa odzivi voznic in voznikov, ki ste jih bodisi učili voziti ali pa vodili skozi program varne vožnje?
"V Mariboru me marsikdo od bivših kandidatov ustavi in me povpraša po nadaljevalnem tečaju varne vožnje ali pa pokličejo in me prosijo, če bi lahko v šoli vožnje ali v AMZS centru varne vožnje učil hčer, sina, ženo, znanca … To je vedno prijetno, ker vidiš, da nam ljudje zaupajo. To je potrditev, da delamo dobro. Kot uspeh štejem tudi, da sva z Manuelom Pungertnikom v Mariboru ponovno vzpostavila AMZS šolo vožnje. Ko v Mariboru nismo imeli šole vožnje, so me številni starši in prijatelji klicali, če lahko pomagam pri učenju vozniških veščin. Posebno lepi trenutki so, ko iz slušalke zaslišim: “Darko, vozili bi pri tebi.”
S sodelavci se tako na Vranskem kot tudi v šoli vožnje trudite izboljšati prometno varnost na naših cestah. Kje vidite največji napredek? Kje smo kot družba v prometu najbolj napredovali?
Nedvomno v tem, da je na naših cestah ekstremnih ekscesov in eskcentrikov precej manj kot nekoč. To je tisto, kar kaže, da smo na pravi poti in mi daje dodatni motiv pri mojem delu.
"Še vedno pa me razočara, da ljudje ne upoštevajo določenih sistemov v prometu, ki jih poznamo že dolgo časa in so dokazano učinkoviti, pa se jih ne poslužujejo oziroma jih ne udejanjajo dovolj dobro. Na primer sistem prometne zadrge, ki je dober pokazatelj, da vsi še ne razumejo ali nočejo razumeti, kaj pomeni v prometu sodelovati in ne tekmovati."

Zakaj za pot do vozniškega dovoljenja izbrati AMZS Šolo vožnje?



