Srečanja: Ženska moč na motorju

Pogovor

Sabinca Gorenc, članica AMZS


Nasmejana Sabinca Gorenc je izkušena motoristka in organizatorica 14. vseslovenskega srečanja motoristk, ki je ob pomoči AMZS čez prestolnico za dober namen popeljala karavano 270 žensk na motociklih na čelu s predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar. Pravi, da si svojega življenja brez motocikla ne predstavlja in poudarja, da bi vsak motorist ne glede na izkušnje moral obiskati AMZS center varne vožnje na Vranskem

Kako pa ste sploh sedli na motocikel? Kdaj in zakaj?

Že od malih nog so me vedno zanimale tehnične stvari. Motor oziroma motocikel pa mi je najprej približal moj bratranec. Oba imava za seboj kar težko družinsko izkušnjo. Ko sem prihajala k njemu na obisk, me je vzel na motor. Bil mi je kot starejši brat in dal mi je prvo motoristično izkušnjo. Pri mojih trinajstih pa je oče kupil Tomosovega avtomatika in obljubil, da ga bom lahko vozila, če opravim izpit za motor. A ni držal besede, zato sem se tudi po opravljenem izpitu na skrivaj vozila z motorjem. Strast do motociklov je vselej žarela v meni in ko sem pred 15 leti naredila izpit A kategorije, sem dokočno postala motoristka. Za vedno.

Kateri motor vozite?

Ko sem nekajkrat sedla na BMW, sem spoznala, da je to motocikel zame. Danes vozim BMW 750 GS s tovarniško znižanim sedežem, ki ustreza moji višini. Samo na njem sem od leta 2019 do danes prevozila že skoraj 100.000 kilometrov. 

Kljub temu, da je Sabinca poznavalka Jadranske magistrale, poudarja, da je Slovenija motoristični biser: “Ko bi mi vedeli, ali se zavedali, kako je lepa naša Slovenija, koliko res lepih cest imamo, bi se pol motorističnega življenja vozili samo doma. Kačje ride, pa Medvedje ride proti Kočevju in še in še.”

Kaj vas vleče na motor?

Najbolj mi je všeč, da na motociklu ni motečih faktorjev, kot so vsakdanje skrbi zaradi službe, družine …  Ko sedem na motor, vse to izklopim in se ukvarjam samo s svojo vožnjo in cesto. Motoristična svoboda mi je pomagala premagati težke življenjske preizkušnje, ki so bile skoraj usodno travmatične. Svoje osebnostne rasti si brez motocikla in motorističnih prijateljic ter prijateljev ne predstavljam več. Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi postavila motor v kot. 

Skozi Ljubljano ste se nedavno peljali v dolgi koloni motoristk iz vse Slovenije …

V Merezigah sem pred letom dni sprejela izziv organizacije srečanja motoristk v prestolnici. Takrat je bila tam tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki mi je povedala, da bi se rada kot motoristka pridružila našemu srečanju. 
Organizacija je bila zame res velik izziv, saj je prestolnica zaradi svojega prometa težko prevozna za tako veliko strnjeno skupino motociklov. Za priprave je bilo potrebnih 5 mesecev dela, brez mojih motoristk in prijateljev, med njimi so tudi AMZS, Pleško Moto, pa Vespa klub Slovenije, Vaški boysi in seveda Policija, bi dogodek težko izpeljali. Bile smo zelo vesele, da je bila v spremstvu tudi policistka na motorju. Kar 270 motoristk, med njimi tudi predsednica Republike Slovenije, se nas je v strnjeni koloni za dober namen peljalo skozi Ljubljano. Predsednici je bilo zelo všeč, da smo motoristke iz vseh koncev naše dežele pokazale, kaj pomeni ženska moč v smislu povezovanja, sodelovanja in spoštovanja.

"Predsednici Slovenije je bilo zelo všeč, da smo motoristke iz vseh koncev naše dežele pokazale, kaj pomeni ženska moč v smislu povezovanja, sodelovanja in spoštovanja."

Kaj lahko kot izkušena motoristka in tudi organizatorka motorističnih srečanj poveste o AMZS motorističnih programih varne vožnje na našem poligonu na Vranskem?

Motoristi morda v dolgih letih na cesti ne doživijo izkušnje, ob kateri bi se zavedli, da je reševanje kritičnih trenutkov treba trenirati in obnavljati znanje. Nevarno je, ko pozabiš, kako pomembna je pravilna reakcija pri reševanju iz kočljivega položaja. Po 15 letih aktivne motoristične kariere sem navkljub svojim številnim kilometrom v AMZS centru varne vožnje na Vranskem spet obnovila in odpeljala določene vozniške manevre, za katere sem bila prepričana, da jih ne morem ali ne znam več speljati. Lahko si še tako dober motorist, pa določene stvari pozabiš, ko pa jih potrebuješ, jih pač brez vaje ne znaš več odpeljati pravilno. 

Pri vas na Vranskem so inštruktorji res izjemni in predvsem neverjetno pozitivni ljudje, polni energije. Pri njih ni besed “ne”, “ne zmorem”. Naučijo in vztrajajo s teboj. Če je treba, ti znajo posoditi celo vero v sebe, dokler je z znanjem res ne dobiš nazaj. Izjemna izkušnja. Vsak motorist bi moral to doživeti, da vidi, kje ima še rezerve. Če v življenju iščemo bližnjice, nikoli ne bomo osebnostno zrasli, kot bi lahko. In to velja tudi za vožnjo motocikla. Brez truda in znanja ni doživetja najbolj nepričakovanih lepot za krmilom življenja. 

Ste že kdaj poklicali AMZS na pomoč?

Ne, to pa še ne. Vem pa, da lahko računam na vas. 

“Rada zavijem tudi s poti, ker vozim tudi po terenu. Ko se potem po makadamskih cestah vzpnem na Velebit, nezimerno uživam v samotni okolici, naravi in razgledih proti morju. Takrat na motorju najdem svoj mir in se nazaj vrnem napolnjenja s 1000 volti energije.”

 

Ključne besede


motoristiSrečanjamotoristična sezona

Jure Gregorčič

Jure Gregorčič

Novinar - urednik Motorevije

Oglasna sporočila