(Ne)pravičnost?

| Uvodnik

Uvodnik iz decembrske Motorevije


December in januar sta meseca, ko si veliko slovenskih voznikov z nakupom letne vinjete zagotovi pravico do vožnje po slovenskih avtocestah in hitrih cestah. Na vinjete smo se že dodobra navadili, saj so v uporabi že vse od sredine leta 2008, prinesle pa so korenite spremembe na slovenskih (avto)cestah – in to na boljše. Prometni tokovi so se povsod tam, kjer je bilo smiselno, preselili na avtoceste, zato je manj prometa na magistralnih in regionalnih cestah, to pa je pripomoglo tudi k večji prometni varnosti. Izognili smo se dolgim zastojem pri plačevanju cestnine, kar ne pomeni samo prihranka časa in živcev voznikov ter vseh, ki so z njimi v avtomobilih, temveč tudi manjše onesnaževanje okolja. Kljub uvedbi vinjet Dars kot upravljavec slovenskih avtocest ne pobere manj cestnine. Razmerje med cestnino, ki jo plačajo vozniki avtomobilov in cestnino, ki jo plačajo vozniki tovornjakov, je približno dve petini proti trem petinam, skupno pobrana cestnina pa tako visoka, da ima Dars zadnja leta dobiček. Lani je država kot lastnica Darsa dobiček pobrala v obliki dividend in ga namenila v integralni proračun, za gradnjo novih avtocest pa je Dars moral najeti posojila.

A velikokrat slišimo, da je vinjetni sistem nepravičen, ker ne upošteva, koliko kdo vozi po slovenskih avtocestah. To je vsekakor res, a očitke o pravičnosti je treba pogledati z vseh zornih kotov. Mar ni bil nepravičen tudi prejšnji cestninski sistem z dvema sistemoma plačevanja cestnine: zaprtim in odprtim sistemom? Mar ni nepravično, da vozniki tovornjakov na dobršnem delu slovenskih avtocest in hitrih cest ne plačujejo cestnine, avtomobilisti pa morajo za te odseke imeti vinjeto? Mar ni nepravično, da davek za uporabo cest (državnih in občinskih) avtomobilisti plačujemo glede na prostornino motorja, ki je vgrajen v avto, ne pa glede na dolžino prevožene razdalje na leto.

Vinjetni sistem je na prvi pogled res nepravičen, a treba je upoštevati vse njegove dobre lastnosti, ki bistveno presežejo zahtevo oziroma pričakovanje o pravičnosti. Mar ni v splošno korist, da je z njim prometna varnost boljša in da je na cestah manj poškodovanih in mrt-vih? Mar ni v splošno dobro, da je naše okolje manj onesnaženo, ker je manj zastojev zaradi neplačevanja cestnin in da ne izgubljamo časa v prometnih zastojih?

Zaradi vsega tega ni presenetljivo, da se je vinjetni sistem plačevanja cestnine uveljavil v številnih državah. A kljub temu Evropska unija razmišlja o uvedbi elektronskih cestnin glede na prevoženo razdaljo z enotnim načinom cestninjenja za države članice Evropske unije. Ob tem se velja vprašati, komu bi takšen način plačevanja cestnin koristil – večini uporabnikov avtocest in hitrih cest vsekakor ne! Smo zaradi uveljavljanja imaginarnega načela pravičnosti res pripravljeni vzeti v zakup slabšo prometno varnost, do katere bi pri nas zanesljivo prišlo s preusmeritvijo prometnih tokov na ceste, za katere ni treba plačevati neposredne cestnine, se odreči večji pretočnosti prometa in manjšemu onesnaževanju okolja? Lahko rečemo le: hvala za takšno predlagano pravičnost!

Želim vam srečno v prihajajočem letu!

Ključne besede

Uvodnik

Avtorji

France Kmetič

France Kmetič

Sorodne novice

Nazaj