Zasuk

| Uvodnik

Slovenski kupci vse manj segamo po dizelskih avtih


Osebni avtomobili so temelj naše individualne mobilnosti. V preteklosti je bilo predvsem vprašanje, kako priti do lastnega avtomobila, manj pomembno pa je bilo, kakšnega. To se je spremenilo: ne samo, da so vse bolj priljubljene nove karoserijske oblike kot so na primer cestni terenci in križanci, klasično oblikovani avtomobili pa izgubljajo svojo priljubljenost, temveč je vse več kupcev pred dilemo, kakšen pogon naj ima avto. Od klasične dileme z bencinskim ali dizelskim motorjem se izbira pogona širi še na obe vrsti plina, na različne hibridne pogone in tudi na električni pogon. Ker je odločitev za alternativne pogone še dokaj redka, je večina kupcev še vedno pred dilemo: bencinski ali dizelski motor? Doslej je imela pri izbiri odločilno vlogo gospodarnost, pa morda še udobje v vožnji, sedaj se je to spremenilo. Avtomobili z dizelskimi motorji so v širši javnosti kar naenkrat postali nekakšne črne ovce motorizacije, ker je sestava zdravju škodljivih snovi v njihovem izpustu drugačna (dušikovi oksidi, trdni delci…) kot pri bencinskih motorjih. Pomemben avtogol so si zabili izdelovalci avtomobilov sami, ker so skušali na vse načine zaobiti s splošnim družbenim konsenzom sprejete okoljevarstvene standarde in na ta način povečevati svoje dobičke. Sedaj, ko jim voda teče v grlo, bi krivdo radi prevalili na vse druge, še zlasti na tiste, ki so glasno opozarjali na njihove stranpoti. Predvsem pa skušajo svoja nečedna dejanja pomesti pod preprogo, češ saj smo samo izkoriščali s predpisi dovoljene možnosti, pri čemer pa seveda zamolčijo, da so prav oni s svojim vplivom in močjo v največjem obsegu pripomogli k sprejetju takšnih predpisov. Odločevalci, torej države oziroma politiki, so jim pri tem izdatno pomagali, saj so tako ali drugače močno vpeti v avtomobilsko industrijo in od nje odvisni. Prav zato je bil in je odziv politike in državnih organov tudi tako medel.

Bolj odločno je ravnanje mestnih oblasti v že kar številnih evropskih mestih, ki s prstom – in ukrepi – kažejo na dizelske avtomobile kot onesnaževalce okolja, zato jim prepovedujejo vstop v mestna središča, o čemer pišemo v enem izmed zapisov v tokratni Motoreviji. Ali to pomeni zaton dizelskih avtomobilov? Vsekakor bo to pomembno vplivalo na odločitev kupcev, ki jim bo takšno omejevanje onemogočilo del njihove individualne mobilnosti. Pri nas sicer tudi lahko slišimo zahteve o takšnih prepovedih, a zdi se, da na manjšanje priljubljenosti dizelskih avtov bolj vpliva zavedanje kupcev, da so dizelski avti primerni predvsem za tiste, ki prevozijo precej več kilometrov od povprečnega slovenskega voznika. Ob tem tudi ne gre spregledati, da bencinski motorji postajajo vse bolj varčni in da razlika v porabi ni več tako velika, kot smo je bili vajeni v preteklosti, pa tudi ne, da so v sodobne dizelske avte vgrajeni sistemi za čiščenje izpustov (katalizatorji, filtri) vse dražji, zlasti ob številnih kratkih vožnjah pa je zahtevno (in drago) tudi vzdrževanje teh sistemov, o čemer smo v Motoreviji tudi že obširno pisali. Odločitve slovenskih kupcev avtomobilov kažejo, da se vsega tega zavedajo, zato se delež novih dizelskih avtomobilov pri nas že nekaj let zmanjšuje – ne da bi država karkoli naredila za to! Pomenljivo, ne pa tudi presenetljivo!

Ključne besede

Avtomobilski trgUvodnikDizelski motorji

Avtorji

France Kmetič

France Kmetič

Sorodne novice

Nazaj