Mobilnost ali novi davki?

| Uvodnik

Uporabo avtocest naj bi na predlog Evropske komisije plačevali po prevoženih kilometrih. Kaj to v resnici pomeni?


Evropska komisija je predstavila svoj paket ukrepov za zagotavljanje mobilnosti. A tudi v tem primeru se je izkazalo, da videz – v tem primeru naslov – vara, kajti predlagani ukrepi so usmerjeni predvsem v to, kako uporabnikom cest pobrati še več denarja.

Temeljni ukrep, ki ga predvideva Evropska komisija, je uveljavitev plačevanja uporabe avtocest po prevoženem kilometru in s tem ukinitev vinjetnega sistema plačevanja uporabe cest v državah, ki imajo uveljavljen takšen način plačevanja – med njimi je tudi Slovenija. Vinjetne sisteme naj bi ukinili najpozneje do konca leta 2026. Do 1. januarja 2024 naj bi prilagodili cene vinjet tako, da bi bile cene proporcionalne in nediskriminatorne do uporabnikov, ki avtoceste uporabljajo le v krajšem časovnem obdobju.

Predlagani paket ukrepov omogoča državam članicam EU uvedbo posebnega davka, povezanega z onesnaževanjem okolja s hrupom in/ali onesnaževanjem zraka, ki bi se obračunaval po posebnem sistemu. Prav tako je predlagan davek, ki bi ga v določenem času (v prometnih konicah) pobirali na najbolj obremenjenih delih cest, na katerih pogosto prihaja do zastojev. Države bi lahko uvedle tudi povišano cestnino (ali dodaten davek) na najbolj obremenjenih delih cest. Evropska komisija tudi predlaga, da bi od leta 2022 cestnino tako v obliki neposrednih plačil ali v obliki vinjet zaračunavali v odvisnosti od izpustov ogljikovega dioksida v okolje, torej po porabi goriva.

Evropska komisija te svoje predloge utemeljuje z zagotavljanjem večje mobilnosti, a ni jasno, kako naj bi večjo mobilnost zagotovili. Predlagani ukrepi gredo zgolj v smer, da se bo lahko vozil tisti, ki bo vožnjo lahko tudi plačal. Kako to vpliva na promet in prometno varnost, smo lahko izkusili v Sloveniji pred uvedbo vinjet, ko se je veliko voznikov izogibalo uporabi avtocest zgolj zato, ker je bila njihova uporaba predraga. Z uvedbo vinjet se je stanje bistveno spremenilo in sedaj polovica vsega slovenskega prometa poteka po avtocestah, to pa je pripomoglo tudi k boljši prometni varnosti. Zaradi povečane uporabe avtocest so te na marsikaterem odseku že zelo obremenjene, zato dokaj hitro prihaja do zastojev. Zato bi bilo veliko primerneje, če bi pri nas razmišljali, kako bi povečali pretočnost avtocest, kar pa lahko storimo zgolj z izgradnjo dodatnih voznih pasov, ne pa s povečano cestnino. Ta bi spet preusmerila promet z avtocest ne druge ceste, ki pa imajo tudi svoje omejitve v pretočnosti prometa. Ob vsem tem se moramo zavedati tudi razpršene poseljenosti Slovenije, ki opredeljuje tudi način prevoza – ta zaradi različnih dejavnikov temelji predvsem na individualni mobilnosti.

Izgovarjanje na načelo pravičnosti – vsak naj plača, kolikor se vozi – ne vzdrži resne presoje, saj so bile ceste zgrajene z denarjem uporabnikov, ki so ga ti prispevali v obliki raznih davkov in dajatev. Posebna študija je pokazala, da lastniki avtomobilov v obliki davkov in dajatev bistveno več prispevamo, kot pa so stroški gradnje in vzdrževanja cest – podrobneje smo o tem pisali v lanski decembrski številki Motorevije. In če še malo karikiram: bi morali tudi cestno takso, pa tudi zavarovalne premije, plačevati glede na prevožene kilometre?

Kot kaže, predlagani paket ukrepov ne bo zagotavljal boljše mobilnosti in ni nič drugega kot napoved dodatnih obdavčitev imetnikov avtomobilov, čemur pa AMZS odločno nasprotuje.

Ključne besede

AMZSAvtocesteamzsCestninePlačevanje

Avtorji

France Kmetič

France Kmetič

Sorodne novice

Nazaj