Tehnika: Energetska neodvisnost?

Eden od ključnih dejavnikov razvoja evropske električne mobilnosti je energetska neodvisnost od fosilnih goriv. Pri največjem evropskem avtomobilskem koncernu Volkswagnu, ki ima ob prehodu proti popolni elektrifikaciji svojih znamk številne izzive s konukurečnostjo in hitrostjo razvoja, še naprej trdijo, da je prihodnost le električna. V njihovi novi tovarni pogonskih akumulatorjev v španskem Martorellu smo preverili, ali bo 300.000 pogonskih akumulatorjev na leto res dovolj za Volkswagnovo ljudsko elektrifikacijo …

Glede na številne pomembne goste, ki smo jih videli in slišali na uradni otvoritvi te nove tovarne v neposredni bližni Barcelone - med njimi sta bila tudi Salvador Illa, predsednik katalonske vlade in Jourdi Hereru, španski minister za industrijo in turizem -, je jasno, da kljub nedavnim spremembam zaveze o popolni elektrifikaciji glede prelomnega leta 2035, Španija in koncern Volkswagen ostajata zavezana k popolni avtomobilski elektrifikaciji - ne glede na to, da je prav Nemčija kot motor evropske avtomobilske industrije konec novembra v boj za spremembe zakona, ki Evropi veleva, da od leta 2035 naprej preneha izdelovati avtomobile s termičnimi motorji, poslala kar svojega kanclerja  …

Bo Španija postala središče evropske elektromobilnosti?

Zato je še toliko bolj zanimivo, da v največjem evropskem avtomobilskem koncernu kljub očitnim izzivom konkurenčnosti, ki se že kažejo kot težave v poslovanju (tudi z odpuščanji delavcev), neomajno vztrajajo, da je elektrika edina prava pogonska energetska rešitev prihodnosti. Na otvoritvi najnovejše evropske tovarne pogonskih akumulatorjev je prvi mož koncerna Volkswagen Thomas Schäfer svoj nagovor začel z nedvoumnim strateškim sporočilom: “Prihodnost je električna! Pred štirimi leti smo se odločili za zgodovinsko naložbo, da bi Španijo uveljavili kot ključno razvojno lokacijo in evropsko središče za elektromobilnost. Z odprtjem tovarne za sestavljanje akumulatorskih sistemov v Martorellu začenjamo novo poglavje za skupino Volkswagen, za Španijo in za Evropo.“
Vizijo glavnega Volkswagnovega stratega je na govorniškem odru tovarne potrdil še španski minister Jordi Hereu, ki je prepričan, da je elektromobilnost nujna za konkurečni razvoj panoge.  Španija naj bi po njegovih trditvah, podprtih z velikimi strateškimi investicijami v tehnologijo nove tovarne v Martorellu, postala evropsko razvojno središče električnih vozil.
Skupaj s skupino Volkswagen in njenimi partnerji je bilo Španiji v razvoj elektromobilnosti namenjenih kar 10 milijard evrov pomoči za to, da bi Španija postala evropski model za trajnostno mobilnost. Od tega zneska je bilo 3 milijarde evrov namenjenih izključno elektrifikaciji tovarne v Martorellu, ki velja za prilagodljivo tovarno, sposobno pod eno streho izdelovati električne, hibridne in z motorji na notranje zgorevanje opremljene avtomobile. 

Španci so nosilci razvoja štirih električnih modelov treh znamk

Ta španski tovarniški kompleks je z novim obratom za sestavo akumulatorjev postal tretja največja evropska tovarna koncerna VW. Iz te tovarne bo na cesto zapeljalo kar četrtino vseh avtomobilov, izdelanih v Španiji, kjer imajo svoje tovarne tudi drugi avtomobilski izdelovalci. Skupina Volkswagen ima v Martorellu namen pod eno streho združiti vse aktualne pogonske energente za različne znamke avtomobilov. To pomeni, da bodo v ogromnem industrijskem  kompleksu na leto izdelali kar okoli 600.000 avtomobilov, med katerimi naj bi jih bilo 300.000 električnih. 
Pri Seatu in Cupri se lahko pohvalijo, da so ob izgradnji nove tovarne izpeljali še zelo pomemben prijekt industrializacije novega dostopnega električnega urbanega avtomobila dolžine 4 metre, ki je zelo pomemben za velikoserijsko prodajo in bo neposredno vplival na uspešnost tovarne oziroma celotne skupine Volkswagen. Ta projekt namreč vključuje kar štiri nove kompaktne električne avtomobile. Poleg domačega Cuprinega ravala bodo v Martorellu izdelovali še novega Volkswagnovega ID.pola, v tovarni Navarra pa še Volkswagnovega ID.crossa in Škodinega epiqa. Vsi štirje avtomobili bodo seveda opremljeni z akumulatorskimi sklopi, sestavljenimi v Martorellu.  

Kaj povedo številke?

Nov akumulatorski obrat je v gigantskem tovarniškem kompleksu postavljen na vzpetini nad centralno tovarno. Zato so morali zgraditi kar 600 metrov dolg in 5 metrov visok pokrit most, po katerem bodo pogonski akumulatorji iz tovarne na hribu potovali do proizvodnjih linij ravala oziroma ID.pola. 300-milijonska investicija v tovarno akumulatorjev pomeni 64.000 kvadratnih metrov oziroma za 9 nogometnih igrišč površin in veliko visokotehnološko proizvodnjo z zmogljivostjo izdelave do 1200 litij-ionskih akumulatorjev na dan.

Za lažjo predstavo: tovarna bo vsakih 45 sekund izdelalal akumulatorski sklop za vgradnjo v enega od prej naštetih štirih novih električnih avtomobilov.

V skladu z ogljično nevtralizacijo izpustov so na tovarno in v njeno okolico namestili še 11.000 solarnih panelov, ki pokrivajo 70-odstotni delež porabe elektrike za obratovanje tovarne akumulatorjev. Poskrbeli so še za zajem deževnice v sistemu zbiralnikov v skupni prostornini treh olimpijskih plavalnih bazenov. 

Evropski velikan proti Kitajski …

Kljub dejstvu, da je tovarna akumulatorjev nedvomno pomembna pridobitev evropske avtomobilske industrije, pa nismo povsem prepričani, da bodo v Martorellu z njo res dosegli tako željeno in pomembno energetsko neodvisnost evropske industrije električnih avtomobilov. V tovarni še vedno vse akumulatorske celice, ki so najpomembnejši element akumulatorja - dobivajo od dobaviteljev iz Koreje in Kitajske in obe deželi sta daleč stran od Španije. A še večji dvom pušča sama zasnova akumulatorskega sistema MEB+ platforme. Pogonski akumulator še vedno sestavljajo moduli s pravokotnimi celicami, medtem ko so v novi BMW tovarni v Debrecenu prešli na učinkovitejše cilindrične celice, kakršne uporablja tudi Tesla in številni kitajski tekmeci. Kot ključno prilagodljivost tehnologije ob NMC kemijski zasnovi celic šele uvajajo alternativno tehnologijo LFP, ki je uveljavljena že pri mnogih tekmecih. 
Predsedniku uprave Seata in Cupre Markusu Hauptu smo zastavili vprašanje, ali imamo v Evropi sploh dovolj ključnih surovin za nemoten razvoj elektromobilnosti. Odgovoril nam je, da je na voljo dovolj surovin, le znati jih moramo uporabiti na ustrezen način. Nismo pa dobili konkretnih odgovorov, kako je tovarna prilagojena za hitro implementacijo novih tehnologij, kot se denimo baterijske celice s trdnim elektrolitom (Solid State Batteries), ki so ena od pomembnješih razvojnih rešitev prihodnosti. Ravno tako nismo nič konkretnega izvedeli o reciklažnem programu tovarne, ki je prav tako strateško zelo pomemben za konkurečnost. 

Korak v pravo smer

Enotna tehnološka platforma v Evropi zasnovanih in izdelanih pogonskih akumulatorjev je nedvomno ključen strateški korak, ki bo pomembno vplival na konkurečnost evropske avtomobilske industrije. Ključno je tudi dejstvo, da se je taka tovarna zmožna v kratkem času prilagoditi novim tehnologijam in ob tem ohraniti hitrost izdelave ter cenovno konkurečnost. 300.000 izdelanih akumulatorjev na leto bo smiselnih, če si bodo ljudje lahko privoščili nov rod električnih avtomobilov in jih imeli tudi kam priklopiti … 
 

Nova električna cupra za okoli 26 tisoč evrov