Test: Cupra tavascan endurance first edition

Cuprina igra čustev in oblike ni nikjer bolj očitna kot pri novem tavascanu, Cuprini različici volkswagna ID.5 in Škodinega enyaqa coupeja: vsi trije si delijo enako osnovo, a tavascan vseeno precej odstopa - vsekakor pri podobi, še bolj pa po vtisu, ki ga pusti v vožnji …

Cupra kot mlada avtomobilska znamka pospešeno stopa po poti elektrifikacije, ni pa še povsem prestopila na električno stran. A če lahko sodimo po novem tavascanu, ki je šele drugi Cuprin povsem električni avto, ima svetlo (električno) prihodnost; tavascan je všečen, tehnično-električno dovolj učinkovit, predvsem pa v vožnji prijeten in dinamičen avto.

Isti geni, drugačna podoba

Kot smo napisali že v uvodu, je tavascan postavljen na Volkswagnovo ID platformo, a tako navzven kot znotraj oblikovan dovolj samostojno, da se tega ne vidi na prvi pogled. Po zasnovi je to kupejevski križanec, pogojno tudi cestni terenec, s kupejevsko prisekanim zadkom in precej športno podobo. Cuprinega oblikovnega podpisa ne moremo spregledati; sega vse od zdaj že značilne sive barve in nekaterih oblikovnih podrobnosti do diskretnih bakrenih vložkov in Cuprinega logotipa. Ta je - tako spredaj kot zadaj - ponoči tudi osvetljen, kar sicer nima nobene uporabne funkcije, obrača pa glave opazovalcev. 
Volkswagnova MEB platforma svoje prednosti pokaže pri izkoristku prostora; 4,7 metra dolg avto ima kljub športno prisekanemu zadku veliko prostora tako v notranjosti kot v prtljažniku; zadaj je med prednjima sedežema in zadnjo klopjo obilica prostora za kolena potnikov, kupejevska strešna linija pa ne odžira prostora za glave potnikov, če ti niso velikani. Ob 1,86 metra karoserijske širine je dovolj prostora tudi za komolce potnikov - zadaj lahko z malce intimnosti dokaj udobno sedijo trije odrasli. Povedano drugače, tavascan je kljub svoji športno-kupejevski zasnovi lahko zelo dober družinski avto s 540-litrskim uporabno globokim prtljažnikom, v katerem prisekan zadek ovira le pokončno postavljene kose tovora ali prtljage. 

Udobno, ergonomsko - in dovolj samosvoje

Volkswagnovih genov tavascan pri armaturni plošči ne more skriti - dobro poznana sta tako majhen informacijski zaslon pred volanskim obročem kot velik, štrleč zaslon multimedijske naprave -, so jih pa pri Cupri prekrili s svojimi podrobnostmi in osvežili z oblikovno zanimivim in drznim stebričkom v obliki skeleta oziroma hrbtenice. Tudi ta, razen oblikovnega vtisa, nima kakšne uporabne funkcije (na njem je le stikalo za vklop varnostnih utripalk); celo ovira dostop do predala za drobnarije pod njim, je pa videti všečno in unikatno. Vse ostalo glede vozniške ergonomije si zasluži najboljše ocene; odlična sedeža zagotavljata udobno in ravno prav športno sedenje, položaj za volanom je vzoren, počutje pa tudi. Ker je tudi grafika multimedijske naprave značilno Cuprina, se v tavascanu ne počutiš kot v volkswagnu ali škodi. Grajo si zasluži le zelo omejen pogled nazaj oziroma skozi ozko zadnje steklo, kar pa je tako ali tako znan davek kupejevsko oblikovanih zadnjih delov avtov. 

Dovolj zmogljiv …

Iz velike Volkswagnove tehnične zakladnice izvira tudi tavascanov električni pogon, sestavljen iz sinhronega električnega motorja zadaj z 210 kW in litij-ionskega akumulatorskega sklopa z neto zmogljivostjo 77 kWh. 210 kW je 286 KM “po starem”, kar je več kot dovolj za zelo dobre zmogljivosti “po starem”. A tudi po “električnem” standardu takšen tavascan ni prav nič podhranjen; do 100 km/h pospeši v 6,8 sekunde, najvišja hitrost pa je omejena na 180 km/h. V prid tavascana v primerjavi z marsikaterim drugim električnim avtom je zelo zvezno podajanje moči in zelo natančno odzivanje na voznikove ukaze. Združeno z odzivnim, natančnim in dovolj povednim volanskim mehanizmom ter s skrbno in dinamično uravnoteženim podvozjem ter vzmetenjem poskrbi za izjemno prijetne, odzivne, ravno prav športne in živahne vozne lastnosti, ki jih pri drugih koncernskih avtomobilih na enaki platformi malce pogrešamo. Pogon na zadnji kolesi voznim lastnostim v ovinkih doda nekaj športnega duha, vse skupaj pa kar dobro skriva maso 2,2 tone. 
Edina resnejša pripomba pri poglavju voznih lastnosti je neenakomeren, večstopenjski odziv zavornega pedala, ki onemogoča zelo natančno doziranje zavorne moči pri dinamični vožnji oziroma oteženo zaviranje pri manevriranju “na milimetre”; združevanje hidravličnega zavornega občutka z občutkom zavorne rekuperacije jim pri Cupri ni najbolje uspelo. Za razliko od sodelavca menim, da za to niso krive zadnje bobnaste zavore. 

… dovolj učinkovit

Ostale “električne” lastnosti pogona si zaslužijo pohvalo. Testno povprečje porabe električne energije je bilo ob koncu testa z 22,1 kWh/100 km sicer precej višje od obljubljenih 15,2 kWh/100 km, a če v to enačbo vštejemo zimske vozne razmere oziroma nizke temperature in precej dinamičen vozniški slog (vključno z veliko avtocestnimi kilometri), je tavascan prijetno učinkovit električni avto, s katerim lahko tudi pozimi z enim polnjenjem prevozimo skoraj 400 km. 
Tavascan ima - za razliko od nekaterih drugih koncernskih sorodnikov - obvolanski ročici za ročno uravnavanje moči zavorne rekuperacije, a še bolje se obnese prediktivno oziroma samodejno uravnavanje rekuperacije (del vozniškega pripomočka travel assist 2.5), ki deluje, ko vklopimo tavascanovo navigacijsko vodenje. 
Tavascana z izmeničnim tokom lahko polnimo z največjo močjo 11 kW, z enosmernim tokom pa s 135 kW, česar pa nismo mogli preskusiti, ker med našim druženjem nismo našli polnilnice, ki bi (vsaj kratkotrajno) polnila z več kot 79 kW moči. Neto zmogljivost akumulatorskega sklopa 77 kWh je dovolj velika, da se pri takšnem avtu ne gre zanašati na domačo 220-voltno šuko vtičnico …

Električno zmerna cena

Slovenski Cuprini trgovci ponujajo tavascana v dveh opremskih različicah in z le enim pogonskim paketom. Še športnejši tavascan VZ z dvema električnima motorjema in pogonom na vsa štiri kolesa zaenkrat še ni na voljo, a komur je dovolj 210 kW na zadnjih kolesih, z obema dobi zelo dobro opremljen avto, ki ima v serijski opremi popolno paleto učinkovito delujočih asistenčnih sistemov, odlična matrična žarometa, ambientalno in karoserijsko osvetlitev in še vrsto drugih dodatkov, ki so običajno - vsaj znotraj VW koncerna - na seznamu doplačil. Doplačati je treba - kar tudi priporočamo - le za zimski paket (1500 evrov), v katerem je tudi toplotna črpalka, ki je v naših krajih kar nujen del opreme za takšne družinske (električne) avtomobile. 
Tavascan v preskušeni različici stane 48.000 evrov, kar je v primerjavi s primerljivimi avtomobili s klasičnimi motorji še vedno malce preveč, med električnimi tekmeci pa utegne predstavljati presenetljivo dobro izbiro; od obeh primerljivih električnih koncernskih bratov, kupejevske škode enyaqa in volkswagna ID.5, je tavascan cenejši za vsaj tisočaka ali dva, pa še bolje opremljen je. 

Pod črto

Cuprin tavascan je prijetno presenečenje slovenske ponudbe novih električnih avtomobilov; je všečen, samosvoj in dovolj učinkovit električni avto, ki je kljub svoji kupejevski obliki tudi družinsko zelo uporaben. Od tekmecev - tudi tistih preko luže - ga ločijo zelo dobre vozne lastnosti. To, da ga izdelujejo na Kitajskem, ocenjujemo za prednost, saj ima zato očitno lahko razmeroma sprejemljivo ceno. 

Všeč nam je + 

všečen in športen videz,vozniška ergonomija, prostornost, odlične vozne lastnosti, bogata oprema

Ni nam všeč -

občutek na zavornem pedalu, vidljivost iz avta, toplotna črpalka za doplačilo

Tehnični podatki

Cupra tavascan endurance first edition

Kako do novega avtomobila?