Vožnja jeseni

| Nasveti

Jesen prinaša nižje temperature, več padavin in krajše dneve, a če so vremenske razmere dobre, je jesen izza volana lahko lep in prijeten letni čas. A prav vremenske – in s tem vozne – razmere se lahko jeseni v trenutku spremenijo – iz suhe ceste in skoraj poletnih temperatur v namočeno cesto z lužami in temperaturami blizu ledišča. Če k temu dodamo še listje in ostalo umazanijo na cestah, moramo biti vozniki jeseni zelo pozorni.


Jesen je letni čas s temperaturami, ob katerih je že smiselno razmišljati o zimskih pnevmatikah na kolesih – četudi je do zakonsko obveznega roka zamenjave, torej 15. novembra, še nekaj časa. Velja namreč, da gumena zmes letnih pnevmatik dobro opravlja svoje delo le do temperature 7 stopinj Celzija, ob hladnejših temperaturah pa gumena zmes postane toga in premalo prožna, s tem pa so tudi vozne lastnosti pnevmatike slabše. Pametni vozniki bomo svoje letne pnevmatike tako ali tako zamenjali z zimskimi do 15. novembra, a morda lahko to storimo že ob teh hladnejših in namočenih jesenskih dnevih – pa še vsakoletni gneči pri vulkanizerjih se bomo s tem izognili.

Umazane ceste

A jesen ne postreže le z dežjem in hladnejšimi temperaturami, pač pa tudi z umazanimi cestami. Jesen je čas poljskih oziroma kmetijskih del in opravkov, kar pomeni, da je na cestah veliko kmečkih delovnih strojev in traktorjev. Ko traktor zapelje z njive na cesto, s seboj praviloma prinese veliko zemlje in blata. Čeprav so vozniki takšnih strojev po zakonu dolžni počistiti cesto za seboj, tega marsikdo ne stori – ali pa stori le površno. Rezultat so umazane in blatne ceste, ki se v kombinaciji z dežjem lahko spremenijo v prave drsalnice. Na cestah ob kmetijskih površinah in poljih zato vozite pre-vidno in pričakujte umazano ter drsečo cesto.

Delovni in kmetijski stroji na cestah predstavljajo tudi oviro v prometu; voznikom svetujemo več strpnosti in previdnosti, še zlasti pri prehitevanju tovrstnih vozil. Običajno kmetijski stroji na glavnih cestah vozijo le kratek čas, saj ceste uporabljajo le kot povezovalne poti med svojimi polji in njivami. Namesto brezglavega prehitevanja je torej pametneje potrpeti nekaj trenutkov in počakati, da bo traktor zavil s ceste.

Lepo, a nevarno listje

Jesen vselej postreže z lepo paleto rjavih, rdečih in rumenih barvnih odtenkov, a vse to listje prej ali slej konča na tleh – tudi na cestah. Ko ceste namoči dež ali le jutranja vlaga, se listnata preproga spremeni v drsečo podlago, na kateri avtomobilski pnevmatiki hitro zdrsne – na mokrem listju ne zimske ne letne pnevmatike nimajo veliko oprijema.

Takšni drseči deli ceste so najpogostejši v gozdnatem okolju oziroma pod velikimi drevesi in na senčnatih območjih, kjer je cesta lahko prekrita z mok-rim listjem tudi v suhih dneh. V takšnih razmerah je treba voziti počasneje, predvsem pa poskrbeti za daljšo varnostno razdaljo.

Daljša zavorna pot

Zavorna pot avtomobila je – kot bralci Motorevije dobro veste – odvisna od več dejavnikov: voznika, pnevmatik, cest-ne površine in še česa. Kako različna vozila zavirajo na suhi cesti in z letnimi pnevmatikami na kolesih, lahko preberete v drugem članku, na mokri ali blatni cesti pa je zavorna pot precej daljša. Razlike v primerjavi s suho cesto so dovolj velike, da lahko predstavljajo razliko med zaustavitvijo ali trčenjem; če se avto na suhi cesti pri polnem zaviranju ob hitrosti 100 km/h ustavi po 35 do 40 metrih, že mokra in zato malo bolj drseča cesta hitro podaljša zavorno pot na 50 do 75 metrov. Če je cesta dodatno še blatna ali prekrita z listjem, do popolne zaustavitve rabimo od 75 do 100 metrov! V takšnih vremenskih in voznih razmerah pomagajo le večja pozornost in previdnost ter predvsem daljša varnostna razdalja!

Previdno v megli

Megla za voznike pomeni predvsem slabšo vidljivost, ki je v kombinaciji s preveliko hitrostjo in premajhno varnostno razdaljo najpogostejši vzrok za avtocestna verižna trčenja.

Prvo pravilo pri zmanjšani vidljivosti je prilagoditev hitrosti. Če vidite le 50 metrov pred sebe, ne smete voziti hitreje od 50 km/h na uro – to je meja, pri kateri se še lahko varno ustavite, če naletite na oviro ali nezgodo pred vami. Če je vidljivost še slabša, je treba še upočasniti – tudi na 30 km/h, če je treba.

Pomemben element varne vož-nje je tudi varnostna razdalja. Splošno pravilo je, da naj bo varnostna razdalja enaka vidljivosti; če vidimo le 100 m daleč, naj bo varnostna razdalja do avtomobila spredaj tolikšna, da še vidimo njegove luči.

Pri vožnji po megli je treba seveda prižgati zadnjo meglenko (ali meglenki), a le, če je res megla – ko je vidljivost slabša od 50 metrov. Na odsekih brez megle zadnjo meglenko spet ugasnemo, saj ta slepi voznika za nami. Meglenki spredaj sta namenjeni nam, da torej bolje vidimo naprej. To velja seveda le ponoči oziroma v mraku in pri gosti megli (vidljivost manj kot 50 metrov) – prižgani meglenki podnevi ali celo pri dobri vidljivosti pa veljata za prekršek.

Pozor, divjad

Jeseni morajo vozniki pozorno paziti še na ene udeležence v prometu – divjad. Ta se najpogosteje zadržuje v bližini gozdov. Med vožnjo po cestah, kjer obstaja nevarnost srečanja z divjadjo, naj voznik rahlo poveča razdaljo do desnega roba ceste, s čemer si bo pridobil nekaj dodatnega reakcijskega časa, če bo ob cesti zagledal divjad. Če voznik ob cesti opazi divjad, naj bo to seveda znak za dodatno previdnost, za zmanjšanje hitrosti in za pripravljenost na nenadno zaviranje. Ob tem si lahko pomaga z dolgimi lučmi; močna luč divjad moti, zato se običajno umakne globlje v gozd oziroma v senco. Če je pred avtomobilom čez cesto stekla ena žival, obstaja velika možnost, da bodo za njo pritekle še druge – z nogo na zavori se boste lahko hitreje zaustavili oziroma izognili divjadi. Ko voznik spozna, da se trku ne bo mogel izogniti, mora močno pritisniti na zavore, hkrati pa trdno držati volanski obroč – pomembno je, da avto tudi med zaviranjem obdrži v smeri vožnje. Manevri izogibanja divjadi se namreč lahko slabo končajo, še zlasti pri večjih -hitrostih in na cestah, kjer so blizu drevesa.

Kako varno voziti po mokri cesti?

Vožnja po mokri cesti in v deževnem vremenu ni enaka vožnji v lepih, suhih razmerah. Ponujamo šest nasvetov, da bo v dežju varnejša.

  1. Na kolesih imejte dobre pnevmatike! Dobre pnevmatike ne pomenijo le kakovostne pnevmatike z zadostnim profilom (katere pnevmatike so kakovostne, lahko preverite v AMZS testih pnevmatik), pač pa tudi pnevmatike s pravilnim tlakom. 
  2. 2. Zmanjšajte hitrost! Ko dežuje, se na cesti ustvari tanek film umazanije in olja, ki temeljito zmanjša torni koeficient ceste, kar lahko hitro privede do izgube oprijema pnevmatik in zanašanja avta.
  3. Pravilno ravnajte ob izgubi oprijema! Na spolzki cesti lahko zanese tudi najbolj izkušene voznike; če je oprijema premalo in hitrost prevelika, lahko v ovinku pride do zanašanja avtomobila. Če avto zdrsne s prednjim delom proti zunanji strani ovinka, pomaga odvzem plina ali zaviranje, če avtu odnese zadnji del, pomaga odklon volana v nasprotno smer. Ker imajo danes vsi avtomobili vgrajen zavorni sistem ABS in koles ne moremo več zablokirati, ob slabem oprijemu pri zaviranju ni več treba zaporedno pritiskati zavornega pedala, pač pa le z veliko silo stopiti na zavorni pedal. Vse te stvari (in še več) se lahko najbolje naučite na tečajih varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem.
  4. Podaljšajte varnostno razdaljo! Kot pišemo v glavnem članku, velja jeseni podaljšati varnostno razdaljo. Zavorna pot na mokri in spolzki cesti je lahko tudi dvakrat ali več daljša od zavorne poti na suhi cesti; vožnja preblizu spredaj vozečemu se zato lahko hitro konča s trkom oziroma naletom. Ker ni vedno lahko presoditi, kolikšna je varna varnostna razdalja, je priporočljivo, da je varnostna razdalja raje predolga kot prekratka. Nekateri sodobni avtomobili imajo vgrajen opozorilni sistem za prekratko varnostno razdaljo, ki zahteva precej daljšo varnostno razdaljo, kot jo ima večina voznikov.
  5. Očistite stekla, luči in – svoje čevlje! Med vožnjo moramo vozniki dobro videti in hkrati biti dobro vidni. Zato pred jesenskimi temačnimi dnevi preverite delovanje svojih luči, žarometov, smernikov in meglenk, preverite delovanje naprave za pranje stekel in nalijte tekočino za pranje, ki je odporna proti zmrzovanju. Preverite –in zamenjajte, če je treba – tudi metlice brisalnikov – morda so po dolgem in vročem poletju gumeni deli v slabem stanju. Ker so jesenski dnevi praviloma vlažni, se nam na umazani notranji strani vetrobranskega stekla hitro lahko zamegli, zato je pomembno, da je vetrobransko steklo čisto tudi na notranji strani. Ko sedete v avto, na avtomobilski preprogi dobro očistite svoje čevlje. Mokri in drseči podplati lahko ob nenadnem zaviranju zdrsnejo s pedalov. 
  6. Premagajte splavanje – akvaplaning! Močna deževja na cesto prinesejo veliko vode – ne samo v obliki luž, pač pa ob močnem dežju celo v obliki potočkov. Če se čez luže ali stoječo vodo zapeljemo prehitro, pnevmatike izgubijo stik s cesto, ker ne morejo odvesti dovolj vode izpod tekalne površine. Voznik bo na volanskem obroču hitro začutil, da ga prednji kolesi ne ubogata več; v takšnem primeru velja ohraniti smer vožnje in volanski obroč držati pri miru, hkrati pa je treba odmakniti nogo s plina in stisniti pedal sklopke. Pnevmatike se bodo tako vrtele s hitrostjo vožnje in ne bodo skušale zablokirati, kar nam bo koristilo, ko bomo znova zapeljali na bolj suh del ceste. Ob pritisnjeni zavori in obrnjenem volanskem obroču lahko avto, ko ponovno zapelje na suho cesto, nenadno zavre ali spremeni smer, kar je lahko zelo nevarno.
Ključne besede

NasvetiJesennasveti

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Sorodne novice

Nazaj