Tudi 10 minut je lahko preveč

| Zdravje

(Pre)visoke temperature


Poletje je tu – z njim pa tudi visoke temperature, ki našo telesno zmogljivost postavljajo na dodatno preskušnjo. Dlje kot toplotne obremenitve trajajo, večje tveganje lahko pomenijo za zdravje, še zlasti najmlajših in najstarejših ljudi ter kroničnih bolnikov. Poletna vročina bo ogrela tudi naše vozilo, a k sreči nam klimatske naprave danes omogočajo dokaj udobna popotovanja, če naprave pravilno uporabljamo.

Če nas avto počaka v ohlajenem prostoru ali senci in je opremljen z dobro vzdrževano klimatsko napravo, nam toplotne obremenitve zunaj ne bodo povzročale pretiranih skrbi. Drugače je, če razgreti in dodatno obremenjeni s problemi vsakdanjika sedemo v segret avto in se vozimo po mestu (kjer je lahko temperatura že tako precej višja kot v bolj zelenem okolju).

Vročina in druge razmere nedvomno vplivajo tudi na zbranost, a kljub temu ne smemo pozabiti na varnost. “Največje z vročino in vožnjo povezano neposredno tveganje se pojavi, če bi v avtu pozabili nemočnega otroka,” opozarja Ana Hojs, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Dolgotrajne obremenitve

Največ zdravstvenih težav je povezanih z dolgotrajno izpostavljenostjo toplotnim obremenitvam, kar se pogosto dogaja ob dolgotrajnejših vročinskih valovih. Poleg visokih temperatur takrat dodatne težave pomenita še zračna vlaga, zaradi katere se telo slabše poti in hladi, ter onesnaženje s prašnimi delci in z ozonom v zraku.

Telesni procesi najbolje tečejo v določenem temperaturnem območju. Če je zunanja temperatura višja, telo skuša prilagoditi in vzdrževati neko ravnovesje.

Ohlaja se s potenjem in tudi tako, da se žile na površini razširijo in se toplota odvaja na površino telesa. Zato morajo biti žile prožne in prekrvitev dobra.

Če zdravi ljudje take prilagoditve še zmorejo, lahko za slabše zmogljive, šibke in bolne postanejo te prevelike. Najbolj so ogroženi tisti s srčno-žilnimi boleznimi (manj prožne žile in slabša prekrvitev) in boleznimi dihal, povečano pa je tudi tveganje pri pri sladkorni bolezni, nekaterih težavah s ščitnico, boleznih sečil in ob debelosti. Na zmožnost prilagajanja višjim temperaturama lahko vplivajo tudi nekatera zdravila.

Poleti leta 2003, ko je vročinski val prizadel zahodno in srednjo Evropo, so število žrtev ocenili na skoraj 50.000.

Dehidracija poslabša zbranost

V takih razmerah je pomembno, da je telo dobro preskrbljeno predvsem z vodo, saj le tako lahko uspešno odvaja toploto z znojenjem. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ugotavlja, da je dehidracija lahko problem pri voznikih, ki se tudi zato, da bi si prihranili ustavljanje in iskanje stranišč, pitju pogosto izogibajo.

“Dehidracija dodatno prispeva k temu, da smo manj zbrani, manj odzivni in bolj utrujeni. Težava je že pri krajši vožnji, če je človek že od prej izsušen. Če gre za daljšo vožnjo, pa to zmanjšuje zbranost, kot da bi bili pod vplivom opojnih snovi. To ni zanemarljivo,” opozarja sogovornica.

“Po nekaterih podatkih dvoodstotna izsušitev, ko se pojavi občutek žeje, že vpliva na psihofizične sposobnosti in torej tudi na napake pri vožnji. Te pa lahko privedejo tudi do prometnih nezgod.”

Strokovnjakinja zato priporoča, da se tudi med vožnjo dobro opremimo z vodo. Izogibati se moramo alkoholu in večjim količinam kave ali energijskih pijač, ki pospešujejo izločanje vode. Sladke in mehurčkaste pijače upočasnijo praznjenje želodca in tekočina zato pozneje pride do celic. Težka hrana pomeni za telo še dodatno obremenitev.

V običajnih razmerah odrasli potrebujemo približno liter in pol vode na dan, v vročini približno dva litra, ob večjih naporih pa tudi več. Pijemo večkrat po malo, ves dan – tudi med vožnjo in tudi če nismo žejni.

Ko avto postane pečica

Tveganja za zdravje ne pomenijo le dolgotrajne toplotne obremenitve. Eno največjih nevarnosti, ki lahko celo ogrozi življenje, predstavlja avto, ki stoji na soncu. Zato Ana Hojs posebej opozori na to, da v avtu nikoli ne smemo puščati otrok ali drugih nemočnih živih bitij. Čeprav se zdi nasvet samoumeven in se komu zdi nepotreben, se v praksi izkaže, da so ljudje raztreseni, obremenjeni in dejansko vročina še dodatno zmanjšuje njihovo koncentracijo. “Otrok morda zaspi in oče ali mama se popolnoma zatopi v to, kaj ga čaka v službi. Grozljivo, ampak v resnici se lahko zgodi, da nekdo pozabi otroka v avtu.”

Na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje so zato objavili posebna navodila, kako ukrepati, da do tega ne pride. “Lahko damo na sedež poleg otroka določen predmet, ki ga bomo najprej rabili, lahko si nastavimo opomnik na telefon … Podobna so tudi priporočila strokovnjakov v tujini.”

“Ker ima otrok večjo telesno površino glede na prostornino telesa, hitreje izgublja toploto. Slabše ima tudi sposobnosti ohlajanja. Poleg tega pa je nemočen in si ne more pomagati sam,” opozarja Ana Hojs, ki doda, da je že petnajst minut v segretem vozilu lahko preveč. “Če avto stoji na soncu, se tudi pri nekom, ki sedi na senčni strani, prvih osemdeset odstotkov povišanja temperature zgodi že v prvih 15 do 30 minutah. To pomeni, da ni časa za kratek opravek (skok na banko). Ne pomaga, če smo imeli prej prižgano klimatsko napravo. Izmerili so, da njen učinek že po petih minutah popusti in vozilo se začne zelo segrevati.” Tudi pri nižjih temperaturah, na primer pri 21 stopinjah Celzija, se lahko avto v sončnih dneh v manj kot desetih minutah ogreje toliko, da toplota lahko ogrozi življenje.

Ko termoregulacija odpove

Med neposrednimi posledicami izpostavitve visokim temperaturam so vročinska omedlevica, krči, izčrpanost in toplotni udar ali vročinska kap.

Omedlevica nastane, ko se zaradi vročine razširijo žile in krvni tlak pade. Če stojimo pri miru, npr. na prireditvi, k temu prispevata pokončno stanje in še slabši krvni pretok, ki ga sicer “poženemo” z gibanjem. Vročinski mišični krči nastanejo predvsem po naporu, če s potenjem izločimo preveč soli in je ne nadomestimo. Ob vročinski izčrpanosti se pojavi bledica, oseba se poti, lahko ji je slabo in postane zmedena. Ob skrajnem pregretju pa pride tudi do pojava vročinske kapi, ko uravnavanje toplote v telesu (termoregulacijski sistem) nazadnje povsem odpove – pojavi se glavobol, oseba se ne znoji več, postane rdeča, lahko pride do krčev, izgube zavesti in celo smrti. V Sloveniji smo imeli v desetih letih od leta 2006 do leta 2015 zabeleženih šest smrti zaradi vročinske in sončne kapi.

Prva pomoč v omenjenih primerih je tekočina, hlajenje, po potrebi vnos elektrolitov in v primeru vročinske kapi nujna medicinska pomoč. To je treba poklicati tudi vedno, ko se stanje kljub pomoči slabša, še hitreje pa, ko gre za otroke do 4. leta starosti, starejše ljudi in bolnike.

Takšna ali drugačna ohladitev

V času največjih toplotnih obremenitev strokovnjaki priporočajo, da si poiščemo vsaj kratkotrajno ohladitev. Če je mogoče, se odpravimo v naravo, kjer je bolj sveže, domove senčimo z žaluzijami, dobro zračimo zjutraj in zvečer, ali si vsaj privoščimo prho. Če ne gre drugače, priporočajo celo občasno ohladitev v knjižnici ali katerem od klimatiziranih trgovskih središč.

Če se odpravimo na pot z avtom, nam pomaga klimatska naprava. “Klimatska naprava v avtu zmanjšuje obremenitev s toploto, zmanjšuje vlažnost zraka, preprečuje pregrevanje telesa in tako omogoča večjo zbranost in krajši reakcijski čas, torej je koristna tudi za varnost,” ugotavlja Ana Hojs. Priporoča, da je klimatska naprava pravilno vzdrževana.

Tisti redki, ki klimatske naprave nimajo, si bodo seveda pomagali z odpiranjem oken. “Pri tem se res bolj izpostavijo onesnaženju, a razumljivo je, da se ne morejo voziti pri 50 stopinjah Celzija in da izberejo manjše zlo. Zrak, ki piha mimo, s konvekcijo odvajala toploto. Priporočljivo je, da imamo v tem primeru tudi očala zaradi mušic in drugih motečih delcev.” Če je avto stal na soncu, ga je priporočljivo pred odhodom za nekaj minut prezračiti in če je mogoče tudi premakniti v senco. Kot pravi Ana Hojs, je morda smiselno na začetku klimatsko napravo nastaviti na največje hlajenje in na kroženje notranjega zraka, da se vozilo ohladi, nato pa naj se hlajenje zmanjša do te mere, da bo še omogočalo toplotno udobje za varno vožnjo, čeprav to včasih pomeni tudi veliko temperaturno razliko. Navodila se lahko glede na izdelovalce klimatskih naprav razlikujejo. Poleg tega smo ljudje različno občutljivi. “Na splošno odsvetujemo le, da bi klimatska naprava pihala neposredno v nas. To ni dobro niti za oči niti za druge dele telesa, ki se lahko ohladijo in zakrčijo. Če je potnikov več, običajno svetujemo, naj se ravnajo po najšibkejšem členu oziroma po vozniku.”

Ko prihajamo na cilj, Ana Hojs svetuje, da temperaturo postopno zvišamo. Korist bo dvojna. Temperaturni prehod bo za potnike lažji, v avtomobilu pa bo nastalo manj kondenza, ki pomeni ugodno okolje za razvoj škodljivih mikroorganizmov, je še razložila sogovornica.

Otrok ne sme ostati avtu - (pre)visoke temperature so lahko smrtno nevarne

Nikoli ne puščajmo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu, niti za eno minuto!
• Otroci naj se ne igrajo v avtu. Pospravimo ključe in daljinske upravljavce na varno.
• Ob spremenjenem urniku, dodatnih obveznostih ali stresu je priporočljivo, da na sedež poleg otroka položimo predmet, ki ga bomo takoj po prihodu na cilj najprej potrebovali in nas bo spomnil da ne pozabimo otroka v avtu.
• Pred zapuščanjem avtomobila odprimo zadnja vrata in preverimo, ali je otrok v njem. 
Vir: NIJZ

 

Ključne besede

zdravjeZdravjeVročinaOtroci v avtuVroč avto

Avtorji

Urša Blejc

Urša Blejc

Sorodne novice

Nazaj