Pogled nazaj, v sedanjost - in naprej

| Avto-moto, Reportaže

Prvih 60 let Motorevije


Čeprav je Motorevija stara 60 let, jaz pa ne dosti starejši, sem vendarle imel priložnost, da sem spoznal večino ustvarjalcev, ki so začeli in nadaljevali njeno pot.

Mož, ki je dal odločilno besedo za ustanovitev časopisa, je bil Vekoslav Jakopič, predsednik Avto-moto zveze v tistem času, ki je tudi sicer postavil trdne temelje AMZS, na katerih stoji še danes in ki se jih morda premalo zavedamo. Z njim sem se srečal na proslavi ob 100-letnici AMZS in prav prijetno je bilo kramljati z njim, še danes pa mi je žal, da se nisem z njim dogovoril za daljši pogovor – zdaj to ni več mogoče.

Začel je Keršmanc

Zamisel o časopisu je uresničil prvi urednik Jože Keršmanc. Osebno ga nisem poznal, a njegova hči Tanja je šla po njegovih stopinjah, oba sva delala na Dnevniku in – še preden sem prišel na Motorevijo – mi je pripovedovala, s kakšno zagnanostjo je njen oče doma pisal članke in sestavljal časopis Avto-moto, dokler zaradi hude bolezni ni bil primoran opustiti urednikovanja leta 1967.

Nadaljevali so Varšek, Klarič, Knez, Pleterski

Keršmančev naslednik je bil Svetislav Varšek, ki je bil urednik do leta 1971, svoje spomine na delo pri Avto-motu pa je opisal ob 40-letnici Motorevije. Varška je nasledil Darko Klarič, prvi poklicni urednik, ki je bil zadolžen za preoblikovanje časopisa v revijo z imenom Motorevija – po vzoru na revijo jugoslovanske avto-moto zveze. A Klarič je hitro našel nove poklicne izzive in je sedaj vpet v oglaševanje. Nasledil ga je Miklavž Knez, ki je bil urednik do leta 1976. Svoje spomine na delo pri Motoreviji je opisal ob 40-letnici, svojo življenjsko pot pa je končal leta 2005. Miklavža Kneza je nadomestil Tom Pleterski, ki se je že prej ukvarjal z avtomobilskim novinarstvom, kar se je poznalo tudi v vsebini Motorevije. Leta 1983 je našel nov poklicni izziv v avtomobilski industriji in je zapustil Motorevijo. Tudi Toma Pleterskega že nekaj let ni več med nami.

Porekar in Šuster

Po odhodu Toma Pleterskega je vršilec dolžnosti urednik postal Tomaž Porekar, v skladu s takratnimI veljavnimi standardi pa je imela revija tudi glavnega urednika, ki je skrbel za uresničevanje vsebinske zasnove revije. To je leta 1983 postal Dagmar Šuster, ki je po prvem neuspelem razpisu prevzel tudi nalogo, da bo našel novega odgovornega urednika.

Povabil me je v Motorevijo, me predstavil funkcionarjem AMZS na čelu s predsednikom Stanetom Krapežem in sredi novembra leta 1983 sem prevzel urednikovanje Motorevije. Takrat si vsekakor nisem predstavljal, da bom tako dolgo ostal njen urednik. Revija se je tiskala v tiskarni, v kateri je bil direktor Stane Krapež, kar je bilo po svoje dobro, kajti v časih visoke inflacije in s tem hitrega višanja stroškov ob koncu osemdesetih let je bila ena izmed možnosti tudi ukinitev Motorevije. To se ni zgodilo, se je pa njen obseg zmanjšal na šest številk na leto, to pa je tudi pomenilo kadrovske spremembe: Tomaž Porekar je dobil nove zadolžitve v AMZS, nato pa jo je tudi zapustil in našel nove novinarske izzive. Ko je Dagmar Šuster konec osemdesetih let odšel službovat v Beograd, je prenehal biti tudi glavni urednik Motorevije. Vrsto let sem tako samostojno urejal revijo in bil tudi avtor večine člankov. Tehnično je revijo urejal Andrej Goršič, ki je še s škarjami rezal postavljene tekste v stolpih in oblikoval posamezne strani revije. S prihodom računalnikov je bila Motorevija ena prvih, ki je uvedla elektronski prelom, za kar smo se dogovorili z Leonom Betonom iz družbe Jabolko, ki je delovala v ljubljanskih Križankah.

Povečanje obsega

V samostojni Sloveniji je gospodarska utrditev AMZS omogočila tudi povečevanje obsega Motorevije, odprle so se nove možnosti za tisk revije. Ko je Motorevija leta 1998 začela izhajati na 52 straneh in desetimi številkami na leto, je bil tudi čas za kadrovsko okrepitev uredništva. V uredništvu se mi je pridružil Blaž Poženel, z revijo so sodelovali tudi nekateri stalni zunanji sodelavci, med katerimi je imel najvidnejšo vlogo Andrej Brglez.

S statutarnimi spremembami je svojo vlogo dobil tudi Uredniški svet Motorevije, ki skrbi za uresničevanje vsebinske zasnove. Njegov predsednik je Tomaž Andrejka.

Nekako tedaj je začela Motorevija sodelovati tudi pri raznih mednarodnih projektih in testih, kar je omogočilo, da odtlej lahko v Motoreviji prebirate teste pnevmatik, otroških sedežev, varnostnih naprav, raznih pripomočkov…. To zahteva veliko organizacijskega dela, pa tudi znanja, zagotavlja pa vsebine, ki so v ospredju zanimanja naših bralcev in po katerih se Motorevija tudi razlikuje od drugih revij.

Leta 2007 smo v hotelu Mons slavnostno praznovali 50-letnico Motorevije. Ob tej priložnosti je takratni predsednik AMZS Boris Perko vsem še živečim urednikom podelil priznanje AMZS.

Zdaj je Motorevija napolnila še eno desetletje – s to številko je vstopila v sedmo desetletje.

V imenu vseh, ki sooblikujemo Motorevijo, lahko obljubim: prizadevali si bomo, da bo Motorevija še naprej informativna in zanimiva. Še imamo elan!

Prelomni časi: sedanjost – in prihodnost – Motorevije

10 številk, 520 strani, približno 300 člankov, 28 zapisov s prvih voženj avtomobilov, 61 testov avtomobilov, 12 testov naprav in opreme, številne analize, razlage, nasveti, novice, pogovori, potopisi, reportaže, napovedi, mnenja, poročila in še veliko več – takšen je seštevek vsebine Motorevije v enem samem letu (2016). Takšnih let je bilo doslej že 60, let pred nami pa ne znamo napovedati. A glede na dogajanje v svetu avtomobilizma in glede na branost Motorevije se nam za prihodnost ni treba bati …

AMZS članom zagotavlja številne ugodnosti in prihranke, predvsem pa naši člani lahko vselej računajo na hitro in celovito pomoč na cesti, kar ne zna zagotoviti nobena druga oblika asistence pri nas. A četudi ugodnosti ne izrabite in pomoči na cesti ne koristite, vsak mesec več kot 70.000 članov AMZS po pošti prejme Motorevijo – in jo tudi precej temeljito prebere. Po raziskavi Mediane jo zelo podrobno (od začetka do konca) prebere 14 odstotkov naših bralcev, kar podrobno (večino vsebine) pa skoraj 40 odstotkov bralcev, kar je za specializirano avtomobilistično revijo zelo dober rezultat.

Za ustvarjalce Motorevije takšni rezultati branosti predstavljajo priznanje, hkrati pa izziv, veliko dela in truda. Pozorno moramo spremljati dogajanje v svetu avtomobilizma, gledati pod prste zakonodajalcem, spremljati dogajanja na trgu, preučevati razvoj cestne infrastrukture, stopati v korak s tehnologijo, ocenjevati prometno varnost, ob tem pa spremljati moto šport, dogodke v naših avto-moto društvih in še marsikaj drugega. Glede na to, da sva v uredništvu Motorevije zaposlena le dva, imava zares polne roke dela; za nastanek članka ni dovolj le čas in tipkovnica, pač pa je treba pogosto zavrteti telefon, se odpeljati na pogovor, odleteti na predstavitev ali z avtom prevoziti določeno število kilometrov.

Smo že vse napisali?

Brskanje po starih številkah Motorevije pogosto pusti vtis, da smo v Motoreviji pisali že o čisto vsem, kar lahko zanima naše člane oziroma uporabnike in voznike pri nas, a omenjena raziskava pravi, da vas teme, o katerih pišemo, še vedno zanimajo. Najbolj na primer nasveti za voznike, različni testi (kot so testi pnevmatik), tehnični in strokovni članki, članki o zdravju – skratka zahtevnejše teme, po katerih se tudi ločimo od ostalih avtomobilskih medijev pri nas. A raziskava o bralnih navadah bralcev Motorevije je odkrila tudi nekaj izzivov za prihodnost. Na vprašanje “kaj bi morala revija ponuditi, da bi jo večkrat vzeli v roke”, so anketiranci namreč odgovorili, da več potopisov in nasvetov za potovanja, več člankov s področja motošporta, več nasvetov za varno vožnjo, več razlag predpisov, pa tudi več testov avtomobilov. V Motoreviji torej še nismo zapisali vsega; zanimanje za prave teme in članke je še vedno veliko. Zagotovo tudi zato, ker smo si zaupanje bralcev priborili predvsem z objektivnim, strokovnim, natančnim in predvsem neodvisnim poročanjem; Motorevija ostaja eden redkih avtomobilističnih medijev pri nas, ki razen oglasnega prostora ne prodaja svoje vsebine, se ne gre prikritega oglaševanja in “prodanih” zgodb. V Motoreviji bomo zato tudi v prihodnje objavljali kritične članke s področja varnosti v prometu, cestne infrastrukture in zakonodaje s področja prometa; če menimo, da nekaj ni prav, bomo to tudi v prihodnosti zapisali.

Digitalni svet

Tehnološki razvoj in spremembe v družbi pa se kažejo še na en način: bralne navade se spreminjajo, tiskani mediji izgubljajo bralce, ljudje vse pogosteje informacije iščejo na internetu in družbenih omrežjih. To, da svetovni splet nima urednika in da ob nepregledni količini vsebin težko najdemo verodostojne, neodvisne in objektivne vsebine, ni treba posebej poudarjati, a prisotnost na svetovnem spletu in družbenih omrežjih je danes za resen medij nuja. Motorevija je na svetovnem spletu prisotna že precej dlje kot deset let – leta 2003 smo zagnali spletni naslov www.motorevija.si in na spletnih straneh vseskozi objavljali najpomembnejše članke iz tiskane Motorevije. Do danes smo obliko in zasnovo spletnih strani Motorevije večkrat prenovili in posodobili; sedanja spletna različica Motorevije, ki je del prenovljenih spletnih strani AMZS, sledi vsem najnovejšim uporabniškim trendom s področja spletnih medijev.

A bralcem ponujamo še dodatno možnost prebiranja Motorevije; skokovit razmah uporabe pametnih mobilnikov in tabličnih računalnikov nas je že pred štirimi leti spodbudil, da Motorevijo ponudimo tudi kot aplikacijo za pametne mobilnike in tablice – bili smo med prvimi avtomobilističnimi mediji pri nas, ki jih je bilo mogoče prebirati tudi v digitalni obliki. Uporabniki nas najdete v spletnih trgovinah aplikacij za naprave iOS in Android kot AMZS Motorevija, aplikacija in prebiranje posameznih številk Motorevije pa je brezplačno.

Kako naprej?

Kako bo Motorevija preživela naslednjih 60 let? Odgovora na to vprašanje ne more ponuditi nihče, a glede na bogato zgodovino in tradicijo ter na zanimive čase pred nami se za prihodnost Motorevije ni treba bati. Prav zdaj živimo v prelomnem času, kakršnega v svetu avtomobilizma že dolgo ni bilo. Prihajajo električni avtomobili, na vrata trka avtonomna vožanja, pojavljajo se nove oblike mobilnosti … V takšni ali drugačni obliki bomo naše člane tudi v prihodnosti obveščali o vsem, kar je zanje pomembno, jim svetovali, jim poročali in jim pomagali, pa čeprav o ceni električne energije za avte, novih zakonih za avtonomna vozila ali o paketih naročnine na mobilnost.

Od zamisli do revije: Kako nastane številka Motorevije?

V roke ste, spoštovane bralke in bralci, dobili novo številko Motorevije. V kolofonu na peti strani piše, da je to prva številka Motorevije v njenem 61. letu izhajanja. Vsi, ki sodelujemo pri nastanku Motorevije, dobro vemo, kaj vse je treba postoriti, da bralke in bralci dobite v roke novo številko, jo pregledate in preberete tisto, kar se vam zdi zanimivo. Pa ste se kdaj vprašali, kako vsaka številka Motorevije sploh nastane in koliko ljudi pri tem sodeluje?

Motorevijo izdaja Avto-moto zveza Slovenije, ena največjih nevladnih organizacij civilne družbe v Sloveniji, ki želi z Motorevijo obveščati svoje člane (povsem pravilno je člane avto-moto društev) o svoji dejavnosti, hkrati pa jih obveščati tudi o dogajanjih in novostih na področju avtomobilizma, prometa, prometne varnosti, mobilnosti, turizma, moto športa in kartinga. Vsebinska zasnova Motorevije je opredeljena v ustreznih aktih, za uresničevanje zapisanega skrbi Uredniški svet Motorevije. Vanj so izvoljeni predstavniki avto-moto društev, seveda pa je že ob njihovem kandidiranju priporočljivo, da imajo primerno znanje o medijih. Uredniški svet vodi predsednik, ki je tudi član upravnega odbora AMZS. To vlogo sedaj opravlja Tomaž Andrejka iz AMD Lukovica. Člani uredniškega sveta v tem mandatu so še Marjan Potrata iz AMD Kranj, Marijana Kanduti iz AMTK Ljubljana, Marko Jurkas iz AMD Brežice in po funkciji odgovorni urednik Motorevije France Kmetič.

Načrtovanje

Za vsako posamezno številko Motorevije pa je seveda treba načrtovati povsem konkretne zapise za objavo. V uredništvu Motorevije si prizadevamo, da je vsebina čim bolj raznolika in s tem čim bolj zanimiva. Pri tem seveda stremimo k temu, da ponudimo vsebine, ki jih ni mogoče najti v drugih medijih ali pa vsebine, ki so obdelane drugače kot v drugih medijih: bolj strokovno, analitično, verodostojno, informativno. Seveda je kar nekaj tudi tematik, ki jih lahko najdete tudi v drugih medijih, a tudi tu skušamo bralcu ponuditi drugačen pristop.

Pomembno mesto v Motoreviji imajo objave različnih testov, kot na primer pnevmatik, otroških sedežev, varnostnih naprav v avtomobilih…. Ti testi so narejeni v sodelovanju s tujimi avtomobilskimi klubi, pri čemer pa ne gre za to, da bi zgolj dobili rezultate, temveč uredništvo Motorevije sodeluje pri načrtovanju testov, kjer je še zlasti pomembno, da so v test vključeni tudi izdelki, ki so pomembni za člane AMZS, pa tudi nasploh za slovenske porabnike. Pri vseh večjih testih imamo vsi partnerji tudi skupne sestanke, namenjene tako načrtovanju kot tudi izvedbi testa, pa seveda tudi končnim rezultatom. Vse to pa seveda pomeni, da imamo v uredništvu Motorevije dovolj informacij, da lahko samostojno oblikujemo poročila o vseh testih.

Svojega znanja pa seveda ne bogatimo le s sodelovanjem pri testih, temveč tudi v stikih z najrazličnejšimi strokovnjaki, še zlasti na avtomobilskem in prometnem področju. Vsaka predstavitev novega avtomobila je tudi priložnost za pogovor s strokovnjaki za določena področja, na primer za varnostne naprave in pripomočke ali pa za povezljivost, pa seveda tudi za povsem klasično avtomobilsko tehniko kot so motorji, menjalniki, podvozje, karoserija…

Seveda se pri svojem delu opiramo tudi na znanje in podatke strokovnjakov v AMZS. To velja še zlasti za razne tehnične in servisne storitve, pomoč na cesti… Prav tako se na podatke AMZS opiramo pri zapisih o moto športu in kartingu, a seveda tu skušamo svoje informacije nadgraditi s pogovori s tekmovalci in iz različnih drugih virov.

Postavitev

Ko je pripravljen nabor tem, ki jih nameravamo objaviti, je seveda treba pripraviti ustrezne zapise. Največ jih prispevava redno zaposlena v uredništvu Motorevije, nekatere tudi zunanji sodelavci. Potem je treba zagotoviti še fotografije, ki jih prispevajo naši pogodbeni fotografi, pomagamo pa si tudi s fotografijami izdelovalcev avtomobilov, njihovih dobaviteljev.

Ko so teksti napisani in lektorirani, fotografije pa izbrane, jih pošljemo našemu dolgoletnemu grafičnemu oblikovalcu Leonu Betonu, da naredi tako imenovan prelom – oblikovanje posameznih strani. Kot verjetno vidite, so nekatere vsebine dokaj poenotene, na primer predstavitve novih avtomobilov, testi avtomobilov, novice. Pri pomembnejših temah je malce več oblikovne svobode, a vendarle v sklopu vnaprej določenih oblikovalskih smernic, ki jih je postavil grafični urednik Sandi Radovan. Ko je vsebina posamezne številke v grobem pripravljena, je njegova naloga, da vse skupaj grafično uredi, da ima Motorevija primeren izgled. Saj veste: lahko je vsebina še tako zanimiva, če ni privlačna na prvi pogled, jo marsikdo spregleda ali preskoči. Zato se trudimo, da vsebina pritegne že z naslovom, fotografijami, grafično postavitvijo. Ob tem smo marsikdaj v dilemi: bi bilo bolje uporabiti več grafičnih elementov in manj teksta. Naše osnovno vodilo pri tem je, da mora biti tekst dovolj informativen, pa čeprav malce daljši.

Sandi Radovan oblikuje tudi naslovnico vsake številke Motorevije. Uredništvo pripravi predlog, kakšna naj bo vsebina naslovnice, pa tudi ustrezne fotografije, oblikovalec pa potem oblikuje naslovnico. Če je več možnosti, običajno pripravi dve ali tri različice, v uredništvu pa se potem odločimo, katera naslovnica najbolj ustreza našim pričakovanjem.

Priprava za tisk, tisk in distribucija

Ko je celotna Motorevija postavljena, je na vrsti še zadnji pregled, s katerim skušamo popraviti vse napake, ki so nastale med pripravo revije, pa naj gre za povsem preproste tipkarske napake, napačne podpise, obdelavo fotografij in podobno.

Ko je opravljena ta zadnja korektura, mora Leon Beton na svojem računalniku opraviti pripravo za tisk, kar pomeni, da morajo biti vse strani postavljene v visoki resoluciji v ustreznem formatu, da potem v tiskarni lahko natisnejo revijo.

Ko v tiskarni dobijo celotno številko Motorevije, naredijo tako imenovani ozalid, ki pomeni celotno postavitev revije po straneh, a v nizki resoluciji. Ozalid je v pomoč pri dokončnem preverjanju razporeditve revije – so vse strani tam, kjer morajo biti –, prav tako pa lahko še zadnjič pregledamo vsebino, predvsem naslove, tabele, oglase. Če je vse v skladu s pričakovanji, odgovorni urednik podpiše ozalid in da s tem zeleno luč za tisk revije, v nasprotnem primeru mora najprej poskrbeti za ustrezen popravek.

Naslednji korak je tisk Motorevije. Tega opravlja družba Salomon v svoji tiskarni na rotacijskem stroju na Brnčičevi ulici v Ljubljani. Še pred začetkom tiska pa mora uredništvo tiskarni posredovati podatke o številu tiskanih izvodov. To število se namreč vsak mesec spreminja in je odvisno od števila članov AMZS, ki prejmejo Motorevijo. Te podatke uredništvu posreduje članska služba AMZS, v uredništvu pa dodamo še ustrezno število revij, ki jih potrebujemo pri svojem delu in za arhiv. Ko je revija stiskana, zložena, razrezana in zvezana, kar vse opravijo v tiskarni, izvode, ki so namenjeni uredništvu, dostavijo v uredništvo, vse ostale izvode pa odpeljejo na Poštni center Pošte Slovenije v Mestni log v Ljubljani. Tam na vsako številko izpišejo ime in naslov prejemnika – podatke jim posreduje članska služba AMZS iz evidence članov AMZS –, revije sortirajo v svežnje za določene pošte, jih distribuirajo na pošte, kjer jih poštarji raznosijo naročnikom.

Motorevija pa seveda ni na voljo zgolj v tiskani obliki, temveč je del njene vsebine na voljo tudi na spletni podstrani Motorevije, ki je del spletnih strani www.amzs.si. Prav tako je Motorevija na voljo v digitalni obliki prek posebne aplikacije AMZS Motorevija, ki jo uporabniki lahko brezplačno dobijo v Applovi ali Googlovi spletni trgovini. Tako za vsebino spletnih strani kot objave v aplikaciji skrbi Blaž Poženel. Objave tako na spletni strani kot v aplikaciji omogočajo objavo dodatnih fotografij, pa tudi različne povezave na druge spletne strani ali vsebine.

Ko Motorevija pride do bralcev, je dokaj hitro znano, ali smo izpolnili pričakovanja bralcev z njihovimi odzivi, ki jih pošljejo po elektronski pošti ali po telefonu. Med njimi so tudi pohvale, ki smo jih seveda najbolj veseli, velikokrat moramo pojasniti kakšno zapisano trditev, seveda pa znamo priznati tudi napako, če jo morda naredimo.

Po izidu revije sledi še nekaj administrativnih opravil, ki tudi sodijo v delovno področje uredništva, kot so likvidacija računov za opravljeno delo, obračun avtorskih honorarjev, obračun objavljenih oglasov… Seveda pa je ob vsem tem treba opraviti še številna druga opravila: od dogovarjanja za testne avtomobile, njihovega prevzema in vračila do udeležb na različnih predstavitvah in dogodkih, včasih tudi v tujini, kar seveda vzame še toliko več časa.

Ob tem pa že razmišljamo, kaj bomo objavili v naslednji številki Motorevije, kajti čeprav je Motorevija mesečnik, štirje tedni, kolikor je razmak med dvema številkama Motorevije, izredno hitro minejo. Morda kdo poreče, saj imate rutino. To je sicer res, a vsaka številka Motorevije je samosvoj izziv, vsaka številka prinaša različne vsebine, ki jih je treba zagotoviti, osrednje vodilo pa je vedno verodostojnost in kredibilnost, pa seveda tudi zanimivost in informativnost.

Ključne besede

Motorevija60 letZgodovinaZgodovina MotorevijeUredništvoPogled naprej

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

France Kmetič

France Kmetič

Sorodne novice

Nazaj