Izkušnja zahtevne intervencijske vožnje gasilskega tovornjaka po digitalnih cestah

Vožnja gasilskega tovornjaka pod bremenom rdečega alarma, kar pomeni, da so ogrožena življenja, na cesto prinaša tveganje. Predvidevanje in sodelovanje vseh udeležencev v prometu je ključno.

Obvladovati promet in se hkrati boriti s časom za volanom 13-tonskega, 2,55 metra širokega gasilska tovornjaka z visokim težiščem ter močnim motorjem, ki doseže hitrost tudi več kot 100 km/h, sodi med najbolj stresne in nevarne vozniške prvine. Intervencijska vožnja zahteva veliko znanja, izkušenj in predvsem predvidevanja. Gasilec za volanom mora še bolj natančno predvideti, kako se bodo na sireno in modre luči odzvali vozniki, ki jih bo na nujni vožnji prosil za prednost. Pot bo najhitreje prosta, če aktivno in zbrano sodelujejo vsi, ki se v danem trenutku znajdejo na poti vozila, ki hiti na pomoč. V to smo se prepričali za volanom gasilskega tovornjaka v natančnem, zelo realnem simulatorju podjetja Rosenbauer. Adrenalin je treba nadzorovati, fizika je v tovornjaku še toliko bolj neizprosna. Vsako pretiravanje zanesljivo vodi v nesrečo ali v prevrnitev vozila.

Video: Za volanom gasilskega tovornjaka …

Gasilec in inštruktor varne vožnje: “Prednost si je potrebno pridobiti, ne izsiliti!”

“Največja težava, ki jo imamo vozniki intervencijskih vozil je, da se ne zavedamo, da izsiljevanje prednosti ne vodi k hitrejši in varnejši vožnji. Če želimo biti na reševalni pot hitrejši, si moramo prednost pridobiti in ne izsiliti. To je največja razlika. Kajti pri izsiljevanju prednosti se hitro znajdeš v kritični situaciji. Nekdo pred tabo se ne umakne, temveč zavira in posledično zaradi (pre)majhne varnostne razdalje pride do nesreče. Pomoč zato pride pozneje, čas pa pri reševanju ni zaveznik. Pridobivati prednost na intervencijski vožnji pomeni, da ostali vozniki, ki so v prometu, sodelujejo in nam omogočajo, da z našim intervencijskim vozilom lažje napredujemo,” pove gasilec in izkušeni AMZS inštruktor varne vožnje Danijel Granda.

AMZS inštruktor varne vožnje Danijel Granda v ERDS simulator intervencijske vožnje Rosenbauer.

Izpostavi dejstvo, da ostali vozniki, ki jih intervencijska vozila na cesti z modro lučjo prosijo za prednost, premalo spremljajo dogajanje v vzvratnih ogledalih: “Največji problem je, da vozniki premalo gledajo v vzvratna ogledala. Ko se za njimi naenkrat pojavi intervencijsko vozilo z lučmi in sireno, je že tako blizu, da voznik niti več jasno ne razloči, za kakšno vozilo gre. Tudi vozniki intervencijskih vozil vozijo preblizu vozilom pred seboj. S tem na nek način onemogočajo, da bi jih vozniki pravočasno prepoznali, odgovorili na njihov način vožnje ter predvsem pravočasno opazili, koliko prostora in v kateri smeri ga intervencijsko vozilo potrebuje. Luč in sirena povesta le, da se zelo mudi. S smerokazi in drugimi signali pa mora voznik intervencijskega vozila sporočiti, kaj želi: obvoziti, zaviti, prehiteti …” Granda izpostavlja tudi pomembno dejstvo, ki vpliva na varnost intervencijske vožnje. Pri tem je ključno, da voznik vožnjo prilagodi zahtevnosti posredovanja: “Če gori le smetnjak, je vsako tveganje nepotrebno. Voznik gasilec se mora zavedati, kam je napoten in kako se v resnici zares mudi. A najbolj pomembno ni, kako hitro prideš na cilj, temveč da prideš na cilj. Če ne prideš, ni intervencije!”

Kako ravnati ob srečanju z vozilom na nujni vožnji?

Lansko leto so na številki 112 zabeležili kar 519 tisoč klicev.

Intervencijska vozila so morala odhiteti na pomoč v 18.600 primerih. Gasilci so posredovali v 2.600 prometnih nesrečah. Vsak voznik, kolesar ali pešec se je oziroma se bo zato slej ali prej srečal intervencijskim vozilom, ki ga bo z zvočnimi in svetlobnimi signali prosil za prednost. Ključno je, da pravočasno opazite to prošnjo in pravilno ocenite, koliko prostora rabi voznik intervencijskega vozila in na kje mu ga lahko čim prej ponudite, da sprostite pot. Najpomembneje je, da se odzovete zbrano in pred intervencijskim vozilom ne zavirate brezglavo ali sunkovito menjate smer. AMZS inštruktor Danijel Granda svetuje: “Pomembno je, da vozniki vozil, ki jih dohitevajo intervencijska vozila, nadaljujejo z vožnjo, nato pa se na primernem mestu umaknejo in spustijo takšno vozilo naprej. Največja napaka je, da začnejo zavirati. Pomembno je tudi pravilno tvorjenje reševalnega pasu – takoj, ko na avtocesti ali hitri cesti nastane zastoj, se umaknimo skrajno desno, tudi na odstavni pas, ali skrajno levo. Ne vemo namreč, ali je zastoj nastal zaradi nesreče ali zaradi drugih okoliščin, kot so na primer dela na cesti, zato vnaprej poskrbimo, da bodo imela morebitna intervencijska vozila prosto pot.”

Simulator šokira z zavedanjem, kaj se lahko zgodi...

V AMZS Centru varne vožnje so članom gasilskih enot tudi letos znova ponudili izobraževanje na tehnološko naprednem simulatorju gasilskega tovornjaka podjetja Rosenbauer. V njem je letos dodatne izkušnje intervencijske vožnje nabiralo več kot 300 gasilcev iz vse Slovenije. V takem simulatorju je mogoče na pot intervencijskega vozila postaviti najbolj ekstremne in nepredvidljive razmere, voznik pa se na intervencijski vožnji sreča z drugimi vozniki – predvsem z njihovimi reakcijami in napakami. Predvidevanje je za voznika gasilskega tovornjaka izredno pomembno in ravno to se krepi v simulatorju. Od blizu, iz nadzorne sobe smo spremljali odzive gasilcev, ko so se prebijali na mesto nesreče. Ko pod tovornjak pade kolesar, ki se nenadoma pripelje izza avtobusa, zavlada tišina – tudi v virtualnem svetu.

Inštruktor Danijel Granda, ki v simulatorju kot navigator nadzira in vodi gasilca za volanom, pravi: “Pomemben je tudi odziv voznika, ki se mora zavedati stopnje tveganja, pa tudi, na kakšno intervencijo je bil napoten in mora temu prilagoditi svoje ravnanje. Reakcijski čas je zaradi vpliva adrenalina pri intervencijski vožnji daljši; namesto sekunde vsaj sekundo in pol.”

Inštruktor lahko spreminja težišče vozila, maso, cesto odene v sneg in poledico ter s klikom ustvari prometni zamašek ali po cesti razlije olje.

Gasilec: Realni prikaz tistega, kar na lahko doleti na cesti

“Takih vaj se ne da izvajati v odprtem prometu, saj take primere, kot jih ponuja simulator, doživiš le na intervencijskih vožnjah. Takrat moraš znati pravilno ukrepati, da ne zaideš v težave. V simulatorju dojameš, da je kljub vsemu ključno, da prideš do cilja. Zaveš se, da je najpomembneje biti previden in ne le hiter. Naprava v relativno realnih razmerah pokaže, kaj vse nas lahko doleti na cesti,” svojo virtualno izkušnjo v 700 tisoč evrov vrednem simulatorju opisuje Borut Vatovec, poklicni gasilec iz koprske brigade. 

Borut Vatovec, poklicni gasilec iz koprske brigade

Ne spreglejte:

Video: Kako poteka tehnično reševanje iz sodobnega električnega avtomobila?

Video: Modra luč, (ne)varna pot do rešitve

ERDS simulator intervencijske vožnje Rosenbauer

Aktivna vloga AMZS pri …

…, spremembi ureditev, da je sedaj za tvorjenje reševalnega pasu dovoljen tudi umik na odstavni pas;

…, uvajanje sistema eCall v Sloveniji. V sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje smo bili vpeti v uvajanje sistema samodejnega klica na pomoč iz avtomobilov eCall (v avto vgrajeni sistem eCall samodejno pošlje klic na pomoč na številko 112 centra za obveščanje, če pride do prometne nesreče, pri kateri se v avtu sproži varnostni meh).

Pri nas gasilska orodna vozila brez sistema za preprečevanje prevrnitve

Prevrnitev je ena največjih nevarnosti za nesrečo gasilskih vozil. Eden od razlog je v tem, da pri nas vozila niso opremljena s sodobnimi varnostnimi sistemi za nadzor stabilnosti, ki vključujejo tudi posredovanje za preprečevanje prevrnitve. Po naši zakonodaji namreč ta vozila spadajo v segment delovnih terenskih vozil, za katera ta oprema ni predpisana.

AMZS inštruktorji varne vožnje so za potrebe izobraževanja slovenskih gasilcev pripravili in na strežnike simulatorja vnesli več kot 20 različnih intervencijskih poti. Od mestnega prometa, vožnji po odprtih cestah z vzponi in spusti do posredovanja v snegu.