Trg: Mimo pravil, mimo standardov - in mimo tekmecev?

V Sloveniji lahko registriramo nov avto le, če ustreza evropskim (in s tem slovenskim) predpisom s področja varnosti, emisij izpušnih plinov, drugih okoljskih standardov, povezljivosti, programske opreme, digitalnih funkcij, varstva osebnih podatkov in še česa. Vsi novi avtomobili morajo pred prihodom na evropske trge opraviti dolgotrajen, zapleten in drag postopek ugotavljanja skladnosti s predpisi, ki se zaključi z izdajo potrdila o enotni evropski homologaciji vozila. Vendar zakon predvideva tudi izjeme, namenjene uvozu in homologaciji posamičnih vozil s trgov zunaj EU. Težava nastane, ko te homologacije niso več posamične, temveč množične oziroma serijske. To vzbuja skrbi, dvome in tudi jezo zaradi nelojalne konkurence. Za kaj gre?

V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo pri nas prvič registriranih 432 novih avtomobilov brez enotne oziroma tipske evropske homologacije. To pomeni, da so morali uvozniki, distributerji ali prodajalci za vsakega od teh avtomobilov pri eni od slovenskih pooblaščenih organizacij opraviti postopek posamične odobritve in pridobiti potrdilo o skladnosti, brez katerega vozila ni mogoče registrirati.

Vseh 432 avtomobilov brez enotne evropske homologacije je kitajskega porekla: gre za 30 avtomobilov znamke BAIC, 28 avtomobilov znamke Dongfeng, 267 avtomobilov znamke Forthing, 92 avtomobilov znamke Geely in 15 avtomobilov znamke Hongqi.

Zakaj avtomobili nimajo evropske homologacije?

Pri 226 oziroma 50 enakih avtomobilih – družba Plan-net avto je v prvih štirih mesecih letos opravila posamično odobritev za 226 forthingov T5 EVO, družba VCAG pa za 50 geelyev coolrayev – je težko govoriti o "posamičnih" vozilih, saj gre očitno za velikoserijske avtomobile, ki se množično prodajajo in bi morali po pravilih, ki veljajo za vse druge proizvajalce, imeti enotno evropsko homologacijo.
Zakaj je nimajo? Najbolj logičen odgovor je, da zato, ker ne ustrezajo evropskim predpisom in standardom. Nekoliko bolj špekulativen odgovor pa je, da njihovi bencinski motorji (gre izključno za avtomobile z bencinskimi ali hibridnimi pogoni) ne ustrezajo veljavnim okoljskim predpisom, ki jih trenutno določa standard Euro 6d (velja za vse nove avtomobile od leta 2022 dalje). Kateremu okoljskemu standardu omenjeni avtomobili dejansko ustrezajo, je težko ugotoviti, zelo verjetno pa ustrezajo standardu Euro 6, ki je začel veljati za nove avtomobile leta 2015.
Iz poročanj uporabnikov je razvidno tudi, da marsikateri od teh avtomobilov s posamično homologacijo nima vgrajenih vseh asistenčnih sistemov in pripomočkov, ki so obvezni za nove avtomobile z enotno evropsko homologacijo – na primer sistema za opozarjanje na prekoračitev hitrosti, sistema za spremljanje pozornosti voznika in drugih. Prav tako ti avtomobili praviloma nimajo prevedenih uporabniških vmesnikov v slovenščino, kar slovenska zakonodaja za vse nove avtomobile (z evropsko homologacijo) od lanskega oktobra naprej izrecno zahteva.

AVP: gre za anomalijo, ki jo bomo odpravili

O tem, kako je mogoče, da tako velike serije teh avtomobilov dobijo posamično homologacijo, smo povprašali Javno agencijo za varnost prometa (AVP), ki med drugim opravlja tudi regulatorne naloge na področju vozil. Mag. Tomaž Svetina, področni sekretar sektorja za vozila na AVP, nam je pojasnil: "Evropski sistem odobritve vozil pozna več različnih postopkov, med njimi tudi evropsko tipsko homologacijo in posamično odobritev vozila. Posamična odobritev je zakonit postopek, ki ga dopuščata evropski in nacionalni pravni okvir. Vendar ta postopek ni namenjen temu, da bi se pri novih serijsko proizvedenih vozilih, namenjenih splošni prodaji na trgu, sistematično obhajale zahteve, ki veljajo za nova vozila. Namen postopkov ugotavljanja skladnosti je, da se v promet vključujejo vozila, ki izpolnjujejo predpisane tehnične, varnostne in okoljske zahteve." Dodal je še:

V zadnjem obdobju je AVP zaznala povečanje števila postopkov posamične odobritve novih serijsko proizvedenih vozil kategorij M1 in N1, zlasti pri vozilih iz tretjih držav. Zato smo na to področje pristopili sistemsko in pripravili dopolnjene usmeritve za tehnične službe, s katerimi želimo zagotoviti enotno, pregledno in pravno varnejšo prakso.

Mag. Svetina nam je zaupal tudi, da so o tem že obvestili Ministrstvo za infrastrukturo in čakajo na njihov odziv: "Ko bo AVP prejel notifikacijo ministrstva, bo obvestil uvoznike, da se bodo od določenega datuma pri postopkih posamične odobritve novih serijsko proizvedenih vozil kategorij M1 in N1, namenjenih splošni prodaji na trgu, ki skladnost z zahtevami dokazujejo z evropskimi oziroma UN/ECE certifikati za dele, sisteme in samostojne tehnične enote, uporabljala dopolnjena pravila izvajanja postopkov. Tehnične službe bodo tako pri tovrstnih vozilih na področju emisij preverjale izpolnjevanje zadnje veljavne emisijske stopnje, ki velja za nova vozila ob prvi registraciji oziroma dajanju na trg. Na področju zahtev splošne varnosti vozil pa bodo preverjale izpolnjevanje tistih zahtev, ki so za nova vozila že obvezne glede na časovnico njihove uveljavitve. Takšno izhodišče je skladno s stališčem AVP, da se pri novih serijsko proizvedenih vozilih, namenjenih splošni prodaji, praviloma zahteva skladnost z zadnjim veljavnim stanjem predpisov. Stališče AVP je, da mora biti uporaba postopkov posamične odobritve skladna z namenom sistema ugotavljanja skladnosti vozil. Posamična odobritev kot taka ni sporna, kadar se izvaja v skladu s predpisi in kadar so za konkretno vozilo izkazane vse zahtevane tehnične, varnostne in okoljske zahteve. Ne bi pa bilo sprejemljivo, da bi se ta postopek uporabljal kot sistemski način za izogibanje zahtevam, ki veljajo za nova serijsko proizvedena vozila, namenjena splošni prodaji na trgu."

Cenovno ugodni postopki

O tovrstnem sistematičnem izogibanju pravilom smo povprašali tudi Francija Zajca, strokovnjaka AMZS za homologacije in tehnične preglede, ki se je strinjal z nami, da gre pri teh postopkih za izkoriščanje zakonskih vrzeli: "Posamične homologacije so dovoljene v evropski uredbi EU 2018/858, ki pa je bila prvotno namenjena homologaciji posamično uvoženih avtomobilov s trgov zunaj EU. Zato uredba določa poenostavljene oziroma osnovne zahteve, ki jih mora tak avto izpolnjevati. Ena od teh poenostavitev je, da mora avto ustrezati okoljskemu standardu Euro 6, ne pa strožjim, poznejšim standardom. Druge zahteve se nanašajo na poenostavljen nabor naprednih asistenčnih sistemov in še kaj."

Zanimivo je, da je bila v tej uredbi nekoč varovalka, ki je omejevala število vozil, za katera je bilo mogoče pridobiti takšno homologacijo, a je ta varovalka čudežno izginila iz uredbe. Organizacije, ki izdajajo te dokumente, morajo upoštevati zakon, pa čeprav ni ustrezen.

Franci Zajec nam je pojasnil tudi, kako poteka postopek posamične homologacije: "Pri ugotavljanju skladnosti pregledniki vizualno preverjajo, ali glavni deli avtomobila – na primer luči, stekla, varnostni pasovi, pnevmatike in drugi – ustrezajo evropskim standardom, kar je na teh delih tudi označeno. Meritev hrupnosti, emisij izpušnih plinov ali delovanja asistenčnih sistemov pa v organizaciji, ki opravlja tehnične preglede, ne morejo opraviti, zato se morajo pri tem zanašati na potrdila in certifikate pooblaščenih organizacij, ki te meritve izvajajo. Proizvajalci teh avtomobilov zato praviloma najamejo nemške organizacije, kot so TÜV, Dekra in GTU, od njih pridobijo potrdilo, to pa potem velja za vse konstrukcijsko enake avtomobile istega tipa. Potrdilo o skladnosti nato pošljejo na AVP, od koder dobijo certifikat o posamični odobritvi." Na vprašanje o stroških postopka je odgovoril: "Cena posamične homologacije pri pooblaščeni organizaciji znaša približno 160 evrov, k temu je treba prišteti še takso za AVP v višini nekaj več kot 20 evrov, in to seveda na posamezen avto. Če pa imam prave informacije, so podjetja, ki to počnejo, od ponudnikov dobila še dodatne popuste, tako da jih zdaj skupaj pride še manj. Bili so tudi pri nas na AMZS, vendar se nismo dogovorili za sodelovanje."

“Vse je v skladu s predpisi”

Kaj o tem izkoriščanju zakonske vrzeli pravijo v omenjenih podjetjih? Iz ljubljanskega podjetja VCAG, ki zastopa in prodaja avtomobile znamke Geely, na naše vprašanje niso odgovorili. Iz podjetja Plan-net avto, ki zastopa in prodaja avtomobile znamk Forthing, BAIC, Dongfeng in Hongqi (nekateri avtomobili teh znamk imajo posamične homologacije), pa so nam sporočili: "Pri obstoječih bencinskih vozilih trenutno izvajamo postopke posamične homologacije v skladu z veljavno evropsko in slovensko zakonodajo. Gre za običajen postopek pri določenih modelih oziroma v prehodnih obdobjih uvajanja novih regulativ na evropski trg. Naš cilj je, da bodo vsi prihodnji modeli v celoti opremljeni z enotno evropsko homologacijo ter usklajeni z najnovejšimi evropskimi standardi in zahtevami."