Srečanja: Avtomobilski zanesenjak

Dolgoletnega člana AMZS Ferdinanda oziroma Ferda Rakuša na Primorskem poznajo kot izkušenega učitelja vožnje in lastnika šole vožnje Ferdo. Je pravi avtomobilski zanesenjak, reden bralec Motorevije, predsednik združenja avtomehanikov in voznikov in lastnik čudovitega Mercedesovega starodobnika “pontona”, s katerim se redno udeležuje srečanj in panoramskih voženj.

Za uvod v naš pogovor je Ferdo najprej pohvalil AMZS storitev pomoči na cesti: “Član AMZS sem s krajšo preknitivijo zagotovo od leta 1982 ali 83. Točnih datumov se sicer ne spomnim. Z AMZS imam v teh letih dobre izkušnje. Redno sem obiskoval zdaj že nekdanjo delavnico v Solkanu, kjer smo člani lahko prali svoje avtomobile. V zadnjem času sem dvakrat na pomoč poklical vleko in moram pohvaliti storitev. AMZS je posredoval hitreje kot pa tovarniška asistenca praktično novega avtomobila. Najprej sem klical asistenčno številko zastopnika znamke, saj je bil avto star le tri mesece in njihov servis je bil precej blizu. No, niso bili prav odzivni. Potem sem poklical AMZS in res hitro so prišli pomagati.”

Kako kot izkušeni voznik in avtomobilski entuzijast ter kot nekdanji mehanik in dolgoletni učitelj vožnje gledate na vlogo AMZS? Sploh v času vse bolj kompleksne mobilnosti in digitalizacije vožnje?

Menim, da bi bila zelo velika škoda, če takih organizacij, kot so evropski avtmobilski klubi oziroma naša domača Avto-moto zveza Slovenije, ne bi več obstajali.

Pri tem je potrebno poudariti tudi vogo in krepitev prostovoljstva pri društvih, ki pa se v zadnjem času soočajo s pomankanjem mladih. AMZS je zelo posebna še z vidika ohranjanja tehniške kulture in obenem sodobnega pristopa pomoči na cesti ter ohranjanja stika z najnovejšimi tehnološkimi smernicami razvoja širše mobilnosti. 

Ste reden bralec Motorevije?

"Vedno in redno jo z zanimanjem prebiram. Moram povedati, da sem kar avtomobilski zanesenjak. Moja poklicna pot se je začela leta 1969, ko sem začel kot vajenec v avtomehanični delavnici. To pot pa sem zaključil pred štirimi leti kot lastnik šole vožnje. Seveda sem bil v vsem tem času povezan z vozili kot mehanik in potem kot učitelj vožnje in predavatelj. Avtomobili so mi bili vselej v veliko veselje."

Kako pa so vam všeč novi, vse bolj varni in digitalni avtomobili? Ste tudi lastnik krasnega Mercedesovega starodobnika. Vožnja v njem je najbrž povsem drugačna kot v digitalnem avtomobilu našega časa?

"Zagotovo so ti novi, tehnološko napredni varnostni sistemi dobrodošli z vidika preprečevanja nesreč na cestah. Po drugi strani pa je v avtomobilu te elektronike toliko, da jo pri vsakodnevni vožnji sploh ne uporabljaš. Ko se odpravim na vožnjo z mojim starodobnim Mercedesovim “pontonom” letnika 1954 - ki je star toliko, kot sem star sam in sva lani tako oba slavila 70. obletnico - na daljše vožnje s seboj vzamem nekaj osnovnih kosov orodja in tudi žice. Z orodnimi ključi dimenzije 10, 12, 14, 17 in 19 ter kleščami si lahko na poti v primeru okvare pomagam sam."

Ko pa se na pot odpravim s svojim novim vsakdanim avtomobilom, pa sem v primeru okvare praktično nemočen. Nič več ne morem popraviti brez zahtevne digitalne diagnostične opreme.

"Ko se v sodobnem avtomobilu začnejo izpisovati sistemska obvestila in prižigati rumene lučke, ki grozijo, da bodo zasvetile v rdeče, moraš zapeljati v specializirano servisno delavnico. Tako sem  z mojim passatom pred nekaj leti nemočno obstal sredi križišča in lahko sem le vklopil smernike in dvignil pokrov motorja, da so ostali vozniki videli, da imam težave. Tudi električne ročne zavore nisem mogle več sprostiti. S starejšim avtomobilom bi bilo vse veliko lažje …"