Uvodnik, maj 2016

| Uvodnik

Sredi aprila je 10-letnico svojega delovanja slovesno praznoval Prometno informacijski center. Ob tej priložnosti so sporočili, da je center doslej posredoval več kot 196.000 informacij o dogodkih na državnem cestnem omrežju: v povprečju 19.627 na leto, 1635 na mesec in 53 na dan. Samo v zadnjih petih letih so operaterji sprejeli že več kot 600.000 klicev, na spletni strani promet.si pa so zabeležili več kot 3,4 milijona uporabnikov.


Prometne informacije: nove možnosti

Marsikdo bi ob takšni novici pomislil, da pred ustanovitvijo Prometno informacijskega centra (PIC) v Sloveniji voznikov in drugih uporabnikov cest niso obveščali o dogajanju na cestah, kar pa ni res.

A tako kot tudi ob raznih drugih priložnostih so praznovalci pozabili, da jim je nekdo tlakoval pot, oni pa so jo le nadaljevali – ali bolj uspešno kot predhodniki, je že drugo vprašanje.

Dejstvo je namreč, da je prometne informacije o dogajanju na slovenskih, pa tudi tujih cestah uporabnikom pred ustanovitvijo PIC posredoval AMZS prek svojega informacijskega centra. Že leta 1959 je namreč AMZS ustanovil letečo servisno – informativno službo, ki je posredovala tudi informacije. Ta služba se je pozneje preimenovala v službo Pomoč informacije (SPI), katere naloga je bila tudi posredovanje prometnih informacij, ki jih je dobivala iz raznih virov: od policije, vzdrževalcev cest, svojih mehanikov, ki so opravljali pomoč na cesti, v sodelovanju s tujimi avtomobilskimi klubi… Država je že leta 1963 zaznala, kako pomembno je tovrstno obveščanje, zato je bil že takrat sklenjen dogovor o sodelovanju državnih organov, zadolženih za gradnjo oziroma vzdrževanje cest in AMZS. Ta dogovor je z raznimi modifikacijami veljal vse do leta 2006, ko je tedanje ministrstvo za promet pod vodstvom Janeza Božiča zbiranje in posredovanje prometnih informacij postavilo na nove temelje – ustanovljen je bil PIC, AMZS je bil ob svojo vlogo. Ne glede na to, ali je bila sprememba upravičena ali ne, je korektno, da je znana celotna zgodovina, saj sicer izgleda, da v Sloveniji pred letom 2006 sploh ni nihče posredoval prometnih informacij, kar pa je daleč od resnice.

Seveda je bistveno bolj pomembno kot to, kdo informacije posreduje in koliko jih je, vsebina in pravočasnost posredovanja informacij. Pri tem še nismo naredili pomembnega koraka naprej, saj so sporočila, še zlasti tista, ki do uporabnikov pridejo prek radijskih valov, kljub sodobni tehniki skoraj enaka kot pred leti. Povedo predvsem, kje je zastoj, morda celo, kako dolga je kolona čakajočih vozil, manjka pa bistven podatek, za koliko časa se podaljša pot zaradi zastoja, saj bi se tako vozniki lažje odločali, naj uporabijo obvoz ali naj ostanejo v zastoju. Vesti, da so ceste mokre in zato spolzke, pa se zdijo povsem nepotrebne, ker je to pač splošno znano.

Nove tehnologije prinašajo nove možnosti zbiranja in posredovanja prometnih informacij, o čemer smo v Motoreviji že večkrat pisali. Ob sodobnih navigacijskih napravah, ki posredujejo tudi prometne informacije, so na voljo tudi različne aplikacije za mobilne telefone in tablice: od mednarodno uveljavljenih, kot sta Google maps in Here, ki seveda pokrivata tako Slovenijo kot tudi tujino, do slovenskih, kot sta AMZS in Dars Traffic, ki sta osredotočeni na slovenske ceste. To pa pomeni, da gre zdaj le še za kakovost, natančnost in obsežnost informacij, kar pa zlahka prepozna vsak uporabnik sam.

Ključne besede

AMZSUvodnikPrometne informacijeDARSPICSPI

Avtorji

France Kmetič

France Kmetič

Sorodne novice

Nazaj