1987
+386 1 530 53 53
V sklopu praznovanja 1050-letnice Škofje Loke je v soboto 1. julija 2023, potekal Dan loških dirk, s katerim so se spomnili na čase, ko so Škofjeločani uživali v motociklističnih dirkah po ulicah mesta. Pripravili so parado starodobnih tekmovalnih motociklov na trasi od stare vojašnice preko Spodnjega trga do Mestnega trga, kjer so odprli zbirko starih fotografij dirk Nagrade Loke v Škofji Loki, ki na 12 panojih oživljajo preteklost in odsevajo čas ter mesto iz tistega obdobja, na slavnostni akademiji v Sokolskem domu pa so se spomnili dosežkov nekdanjih tekmovalcev ter spregovorili o vlogi športnega motociklizma v škofjeloškem okolju. Na ogled so bili tudi tekmovalni motocikli, ob katerih se je marsikdo spomnil časov, ko je motoroznanstvo pomenilo tudi veliko iznajdljivosti in kreativnosti pri reševanju težav, obiskovali pa so si lahko ogledali tudi priložnostno razstavo o loških dirkah, ki bo v Sokolskem domu v Škofji Loki odprta do 23. julija 2023. Zbrane je slavnostni akademiji nagovoril tudi Erik Logar iz AMZS.
Velika množica obiskovalcev prireditve je dokaz in potrditev, da so dirke pri nas še vedno zelo priljubljene, žal pa nimamo primernega dirkališča. Smo oaza v Evropi brez dirkališča, kot kaže pa bo tako še ostalo. Vseeno moramo krepiti zavedanje o naši tehniški dediščini, dokaz tega pa so tudi dirke, ki smo jih prirejali po Sloveniji. Slovenci smo bili vedno podporniki bencinskih športov in želja vseh nas je, da bi se tudi naši zanamci spominjali tega, kakšen pečat smo pustili,
je poudaril Logar, sicer vodja področja varna mobilnost na AMZS.
Motociklistične dirke v Škofji Loki
Kmalu po izdelavi prvega motornega vozila se je pojavila tudi želja po tekmovanju in po vsem svetu so začeli prirejati avtomobilske dirke. Tudi pri nas ni bilo nič drugače. Prvo takšno dirko v Sloveniji so organizirali davnega 29. avgusta 1920 na cesti Podlipa–Smrečje, najbolj znana pa je bila dirka na Ljubelj, na kateri so od leta 1926 tekmovali z motocikli in avtomobili. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je večina tovarn preusmerila v proizvodnjo orožja, zato je tudi v avtomobilizmu in motociklizmu nastopil razvojni zastoj, s tem seveda tudi pri tekmovanjih. A že kmalu po koncu vojne so zanesenjaki znova začeli prirejati dirke. V Škofji Loki so prvo organizirali že leta 1946, potem pa še v Kamniku, Novi Gorici, Portorožu, na Ljubelju in drugod. Do približno leta 1965 so dirkači tekmovali s predvojnimi stroji, prevladovale so angleške znamke AJS, Norton in BSA, predvsem z eno- in dvovaljnimi agregati. Velikansko zanimanje za dirkaške prireditve in zmogljivejše motocikle je spodbudilo hitrejši razvoj motorjev. Tovarne, kot so Honda, Benelli, MV Agusta, so pripeljale štirivaljnike, MZ, Suzuki, Yamaha pa zelo lahke in hitre dvotaktne motorje. Z njimi se je končna hitrost zelo povečala, zato so ulične dirke postale precej nevarne. Tudi Škofja Loka pri tem ni bila izjema. Na zadnjih loških dirkah so dirkači krog prevozili s povprečno hitrostjo višjo od 145 kilometrov na uro, pri čemer so gledalci stali približno meter od roba ceste tudi na mestih, kjer so junaki na dveh kolesih drveli mimo s hitrostjo krepko čez 200 kilometrov na uro, tako da je bila že majhna napaka dovolj za tragedijo. Leta 1969 so predstavniki AMD Škofja Loka udeležili zasedanja Mednarodne motociklistične federacije (FIM) v Madridu in tam dobili dovoljenje, da se je dirka za »NAGRADO LOKE« preimenovala v dirko za »VELIKO NAGRADO LOKE«.
Tragedija ob praznovanju tisočletnice Škofje Loke
Za leto 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočletnico, so organizatorji dirke želeli, da bi dirka štela tudi za svetovno prvenstvo, toda zaradi nevarne proge je to uspelo organizatorjem dirke v Opatiji. Na škofjeloško prireditev se je prijavilo rekordno število tekmovalcev iz številnih držav, skoraj petdeset tisoč gledalcev pa je pričakovalo velik spektakel, vendar se je dirka končala tragično. Na drugi dirki 350-kubičnih motorjev je namreč italijanski dirkač Emanuele Maugliani zapeljal med gledalce. Umrli so trije (med njimi dva otroka) in tudi dirkač, dirko pa so predčasno prekinili in je potem niso nikoli več priredili. To je pomenilo tudi, da v Sloveniji kar nekaj let cestno hitrostnih dirk ni bilo več. Žal je lepa nedelja izzvenela v tragedijo, ki je zapečatila usodo tovrstnih dirk v Sloveniji. Ob pogledu v preteklost je človek med gledanjem starih fotografij in brskanjem po preostalem gradivu ter ob kramljanju s še živimi dirkači preprosto navdušen, kakšen pogum so imeli, kakšna volja je takrat vodila organizatorje, kako se je odzvalo gospodarstvo in sploh celotna družba, kako velik je bil obisk gledalcev, in se zave, kako velik pečat so pustile loške dirke v tamkajšnji skupnosti.
Letos mineva 50 let od zadnje dirke v Škofji Loki. Pod predsedstvom Franca Pintarja so se konec leta 2022 navdušeni posamezniki združili v organizacijski odbor za pripravo Dneva loških dirk, ki so ga izpeljali v sklopu praznovanja 1050-letnice mesta. Ob tej priložnosti je organizacijski odbor izdal tudi posebno in zanimivo knjižno izdajo ob 50-letnici motociklističnih dirk Bencin, stotinke in pogum: zgodovina dirk v Škofji Loki, ki jo lahko kupite v škofjeloškem TIC-u in v restavraciji Pr´Pepet v Škofji Loki.
