Vizija nič (več)?

V tokratni Motoreviji lahko preberete zanimiv članek o preskusu Teslinega sistema za avtonomno vožnjo pod nadzorom – in si tudi ogledate video te preskusne vožnje, če ga niste videli že prej; video si je na našem YouTube kanalu v mesecu dni ogledalo skoraj 43.000 ljudi.

O delovanju sistema, učinkovitosti in zanesljivosti smo, upam, vse povedali v članku, manj pa smo pisali o tem, kakšne posledice ima lahko spoznanje, kako dobro se umetna inteligenca spopada z realnimi izzivi cestnega prometa. Že zgodnji evropski podatki, ki zajemajo približno 65 milijonov prevoženih kilometrov v petih državah EU, kažejo, da je vožnja s sistemom FSD 5,2-krat varnejša od vožnje pod človeškim nadzorom – na avtocestah je vožnja varnejša 8,5-krat, zunaj avtocest pa 2,8-krat. In to so podatki za sistem avtonomne vožnje, ki se še razvija – eksponentno, ne linearno – in ki ga bodo ob Tesli prej ali slej predstavili tudi drugi avtomobilski izdelovalci, ki so spoznali, da so kamere in umetna inteligenca premočno zmagale v boju z radarji, lidarji in drugimi tipali.

Še tako veliki skeptiki moramo priznati, da umetna inteligenca že zdaj vozi avto varneje od človeka, v prihodnosti pa bo ta razkorak samo še večji. Prepričan sem, da se tisti, ki bdijo nad prometno varnostjo – in ki si prek svojih služb, organov, zakonodaje in poslanstva prizadevajo za čim manj mrtvih in telesno hudo poškodovanih – že sprašujejo: ali ne bi upravljanja avtomobilov in drugih vozil v cestnem prometu raje kot nezanesljivim, muhastim, k napakam nagnjenim in nerazsodnim ljudem prepustili precej bolj natančni, zanesljivi, manj zmotljivi in objektivni umetni inteligenci?

Takšnim argumentom je izredno težko oporekati: kdo pa si ne želi varnejših cest oziroma manj mrtvih in poškodovanih v prometu? Tudi protiargument “jaz sem varen voznik, doslej še nisem povzročil nesreče” ne obstoji: kot družba se moramo premikati naprej s hitrostjo najpočasnejših članov družbe, ne najsposobnejših.

Zakaj to pišem? Ker se bojim, da se bo nekdo enkrat v (niti ne tako daljni) prihodnosti odločil, da iz prometno-varnostne enačbe odstrani edino spremenljivko, ki dela težave – človeka. Ker bomo le tako lahko uresničili tako želeni cilj globalne prometno-varnostne strategije Vizija nič, ki si prizadeva za popolno odpravo smrtnih žrtev in hudih poškodb do leta 2050 …

Bojim se, da se vsem tistim, ki smo odgovorni in varni vozniki – in ki radi sami vrtimo volan avtomobila – v tej novi avtomobilski realnosti ne piše nič dobrega; številnim strahovom, ki jih vzbuja razvoj umetne inteligence, se je zdaj pridružil še strah, da nas bo ta zamenjala tudi za volani avtomobilov. Ob tem se spomnim znamenitega citata iz ikoničnega holivudskega filma o dinozavrih:

Tako smo bili obsedeni s tem, ali zmoremo, da se nismo vprašali, ali bi sploh smeli.