Že skoraj tretjina uporablja motocikel tudi za vsakodnevne opravke

Pred začetkom motoristične sezone smo v marcu 2015 na AMZS med motoristi izvedli študijo o pripravljenosti na novo motoristično sezono in o težavah, s katerimi se motoristi srečujejo na cestah. Sodelovalo je 1.113 motoristov vseh starosti in voznikov različnih vrst motociklov, od potovalnih, naked in enduro, do športnih in chopperjev. V nadaljevanju kratko povzemamo glavne ugotovitve študije, komentarje pa je podal Brane Legan, inštruktor varne vožnje, motorist, AMZS Center varne vožnje.

  • za varnost in vidnost na cesti motoristi premalo poskrbijo, ugotavlja študija AMZS
  • motocikel uporabljamo predvsem za preživljanje prostega časa
  • vsakemu tretjemu motoristu hitrost in način vožnje v skupini pogosto ne ustrezata, to pa je sovoznikom med vožnjo težko sporočiti
  • problem mnogih motorističnih parov je dremotnost sovoznika
  • obraz mora biti med vožnjo pokrit; 85 % motoristov je že zadel ptič ali večji insekt

Motoristična sezona

Večina motoristov (70 %) uporablja motocikel samo v toplih mesecih, manj kot tretjina (30 %) pa preko celega leta. Večina motoristov (68 %) motocikla sicer ne uporablja za vsakodnevne opravke, čeprav je delež tistih, ki ga uporabljajo v vsakodnevne namene tudi velik, skoraj tretjina. Prav tako se večina (57-92 %) motoristov izogiba nočne vožnje, 57 % pa motocikel uporablja tudi za večdnevna potovanja. Rezultati kažejo, da je motocikel prvenstveno namenjen preživljanju prostega časa.

Brane Legan: »Še vedno se motocikel pretežno uporablja v moto sezoni za preživljanje popoldanskega prostega časa, za krajšanje vikenda, dvo- do tridnevna potovanja, nekateri pa se odločijo tudi za daljše dopustniško potovanje. Približno polovica motoristov vožnjo kar dobro obvlada in jim različne situacije ne predstavljajo večjega izziva, druga polovica pa jemlje motocikel le kot način za pobeg iz vsakdana.«

Nezgode

Mnogi motoristi so doživeli različne motoristične nezgode. Približno polovica (44 %) jih je že zdrsnila ali padla po svoji krivdi, četrtini (22 %) je že spustila ali počila pnevmatika, prav toliko (24 %) jih je bilo z motociklom udeleženih v prometni nesreči, 10 % motoristov je med vožnjo odpadel kakšen kos prtljage, veliko večino (85 %) pa je med vožnjo v glavo že zadel kakšen predmet, npr. ptič ali večji insekti. Približno tretjini (31 %) se je že zgodilo, da je sopotnik med vožnjo zaspal, 12 % (vsakemu osmemu motoristu, ki vozi sopotnika) pa se to dogaja pogosto.

Brane Legan: »Rezultati kažejo, da je vožnja motocikla zahtevna in vedno predstavlja tveganje za nastanek različnih nevarnosti. Vzrok je verjetno v tem, da je odgovornost premalo osebno upoštevana (lastna krivda, odpadel kos prtljage). Morali bi preveriti pogoje za vožnjo, zavarovati vse kose prtljage in pravočasno oceniti vozne pogoje ter preprečiti možnosti padca ali zdrsa. Različni predmeti, kot so ptiči ali insekti so vsakdanjost pri vožnji, pa tudi tu se nevarnost povečuje s hitrostjo. Podatek o zaspanosti pa opozarja na celoten sklop vožnje, kjer monotonost voženj lahko povzroči upad pozornosti.«

Vožnja v skupini

Vožnje v skupini so med motoristi priljubljene: večina (66 %) motoristov vsaj občasno vozi v skupini. Ker imajo motoristi različne motocikle, različno znanje in kondicijo, je vožnja v skupini lahko za nekoga prepočasna, za drugega pa prehitra. Zdi se, da je hitrost in strnjenost skupine za mnoge motoriste v resnici problem: kar 1/3 motoristov poroča, da je tempo vožnje občasno ali pogosto prepočasen (39 %), prehiter (33 %) ali pa je skupina po njihovem občutku preveč strnjena (36 %). To je lahko problem, še posebej, ker je komunikacija v skupini med vožnjo omejena. Večina motoristov (84 %) poroča, da se z motorističnimi prijatelji v prostem času tudi sicer družijo.

Vidnost na cesti

Motoristi so na cesti slabo vidni in zaradi tega še bolj kot drugi udeleženci v prometu izpostavljeni nesrečam. Kljub temu polovica (48 %) motoristov poroča, da vsaj občasno vozijo brez dodatne motoristične opreme, kot je npr. jakna, škornji, rokavice, želva. Večina (66 %) motoristov ne uporablja varnostnih dodatkov, ki bi jih na cesti naredili bolj vidne, kot je npr. svetleči brezrokavnik, približno četrtina (22 %) pa jih poroča, da so že vozili motocikel pod vplivom alkohola. Dodaten problem predstavljajo včasih napeti odnosi med vozniki osebnih avtomobilov in motoristi, saj kar 83 % motoristov meni, da so vozniki avtomobilov do motoristov neuvidevni.

Brane Legan: »Mnenja sem, da se še vedno premalo motoristov zaveda pomanjkljive vidnosti ali pa se z uporabo različnih dodatkov za njeno izboljšanje na dodatke preveč zanaša. Odločitev o tem, da voznik ne bo uporabil katerega kosa zaščitne opreme, je odvisna od vrste in namena vožnje, voznik pa mora pravilno presoditi in potem odločiti kaj potrebuje za varno vožnjo. Zaskrbljujoč je podatek o vožnji in alkoholu, saj kar 22 % anketirancev pri tem ne vidi posebne nevarnosti.«

Varnost

Rezultati študije so pokazali, da ima zgolj manjšina motociklov elektronsko varnostno opremo, 40 % ima ABS, kateregakoli od dodatnih varnostnih sistemov, kot so npr. sistem za nadzor stabilnosti ali zdrsa zadnjega kolesa, pa približno vsak peti motocikel (21 %). Večina motoristov (72 %) med vožnjo ne uporablja navigacije. Velika večina motoristov (93 %) redno preverja tlak v pnevmatikah. K varnosti motorista na cesti, je pokazala študija, pripomorejo tudi tečaji varne vožnje, saj kar 95 % motoristov, ki so že bili kdaj na tečaju varne vožnje za motoriste, ugotavlja, da jim je znanje, pridobljeno na tečaju, na cesti prišlo že zelo prav.

Brane Legan: »Spodbudno je razmišljanje o varnosti. Povečana uporaba elektronske opreme je verjetno posledica tega, da kar precej motociklov ni več mogoče kupiti brez ABS, da je nadzor zdrsa mogoče že kar »moderen« za kupca, navigacija je precej vezana na potovanja in je primerljiv podatek z navadami motoristov. Podatek o preverjanju tlaka in pohvala izkušnje s tečajev varne vožnje pokažeta, da je pridobljeno znanje obrodilo sadove ter pričakovanja in je hkrati spodbuda za naše delo.«