#TreniramDoma z Juretom Šavcem: Ohranjanje gibljivosti je izjemno pomembno

Dobra gibljivost je v tem času morda ključnega pomena za ohranjanje fizične pripravljenosti. Nekaj nasvetov in praktičnih vaj je z nami delil Jure Šavc, trener, ki veliko časa posveča tudi gibalnim sposobnostim posameznika. Te so delno prirojene, delno pa jih je moč pridobiti z načinom življenja oziroma primernim treningom.


Jure Šavc je nekdanji rokometaš, zdaj pa študent Fakultete za šport, ki se je usmeril v trenerstvo. Najbolj je aktiven na področju atletike in triatlona, veliko časa pa posveča tudi delu z mlajšimi, ki šele stopajo na pot aktivnega športnika. Za seboj ima več kot pet let izkušenj, z nami pa je delil nekatera razmišljanja ob situaciji, v kateri smo se znašli, ter v videu podal tudi nekaj praktičnih nasvetov, kako ohranjati telo v primerni fizični kondiciji za napore, ki se bodo pojavili, ko bodo enkrat spet omogočena športna tekmovanja in motošportne dirke.

Kakšen je vaš pogled na situacijo, ki je nastala v svetu ob izbruhu pandemije koronavirusa? 

Izbruh pandemije COVID-19 je po mojem mnenju pokazal, kako ranljivi smo kot družba. Pokazal je tako pozitivne kot negativne stvari. Izpostavil bi predvsem pozitivne, saj le tako lahko obdržimo našo koncentracijo oz. usmerjenost v pravo smer in prebrodimo to krizo. Ljudje smo družabna bitja, kar se v tem času še kako vidi, saj vsi hrepenimo po družbi, bližnjem stiku z ljudmi, ki jih imamo radi. Današnji tempo življenja je zelo hiter in večkrat se niti ne zavedamo, koliko stvari zanemarjamo (medosebne odnose, posvečanje samemu sebi in družini, fizične aktivnosti). Ta čas je idealen, da energijo naravnamo v to smer. Imamo čas, da postorimo stvari za katere do sedaj »nismo imeli časa«. Poleg vsega lahko vidimo, kako pomembni so določeni poklici in kaj vse nam je omogočeno zaradi njih. Tukaj bi izpostavil različne poklice in dejavnosti, ki smo jih jemali za samoumevne. Lahko vidimo koliko nam pomeni javno zdravstvo, šolstvo, športne dejavnosti ... Na starše je padlo veliko breme, saj so prevzeli vlogo nadomestnih učiteljev in varušk. Vse več ljudi hrepeni po aktivnosti in prostem gibanju, še posebej rekreativni in profesionalni športniki. Prav tako opažam, da se je družba, kot že večkrat v težkih situacijah, povezala med seboj. Vidimo, kako smo kot družba postali dovzetni za pomoč sočloveku in prostovoljstvo. Ljudje pomagajo s šivanjem mask, prostovoljno pomagajo starejšim z dostavo nujnih dobrin iz trgovin, dajejo brezplačne vadbene programe in še bi lahko našteval. Pomembno je, da ljudje ne obstanejo in da so aktivni. Še pomembneje je, da ohranimo oziroma vzpostavimo pozitivno usmerjenost. Tako bomo iz pandemije prišli močnejši. Izkoristimo ta čas za raziskovanje samega sebe, spoznanje novih hobijev, rutin in zadev, ki nam bodo po pandemiji prišle prav.

Kako ste se soočili z omejitvijo gibanja? Kaj vse ste počeli?

Večjih težav nisem imel, čeprav je narava mojega dela zelo razgibana in usmerjena na odprt prostor. Ta čas sem izkoristil za bogatenje znanja, za treninge (ki so bili prilagojeni na omejitev gibanja), pomagal sem ljudem z nasveti in vodil vadbe s pomočjo video konferenc. Svojo energijo že usmerjam v življenje po pandemiji. Določam si cilje, sestavljam načrte in zbiram ideje, ki bi jih lahko uporabil, ko bo pandemija minila. Lahko bi rekel, da sem v tem času dan popolnoma zapolnil in da sem skoraj še bolj zaposlen, kot sem bil pred pandemijo.

Ravnotežje je ena od gibalnih sposobnosti, ki so za motošportnika zelo pomembne.

Kaj v danih okoliščinah lahko motošportniki, motoristi (tudi rekreativci) in kartisti pravzaprav sploh lahko počnejo? Kako trenirati?

Vsem športnikom v tem času svetujem, da naj ne obstanejo, naj bodo aktivni. Najprej naj se posvetijo morebitnim poškodbam (četudi so malenkostne), za katere verjamem, da jih v motošportu ni malo. Posvetijo naj se vzpostavljanju ravnovesja v telesu, pri čemer mislim predvsem na simetrično razvite mišične skupine (npr.: razvoj mišičnih skupin hrbta, zaradi prisilnega položaja, ki povzroča oslabitev zadnje kinetične verige in posledično bolečine). Veliko lahko naredijo tudi na razvoju gibljivosti, ki je prav tako pomemben parameter pri zmanjšanju možnosti za poškodbe in omogoča boljše ter optimalnejše izvajanje gibov (npr.: položaj telesa na motorju).  Prav tako naj se posvetijo izboljšanju tistih motoričnih sposobnosti, za katere vedo, da jim v treningu predstavljajo oviro in imajo največ možnosti za napredek. Trening naj prilagodijo danim okoliščinam in ga seveda izvajajo tako, da ne pride do poškodbe. Lahko se podajo na kolo in prekolesarijo manj obljudene kraje. Tako bodo vzdrževali fizično pripravljenost na ustrezni ravni, prav tako pa bodo vsaj malo potešili lakoto po vožnji. V kolikor imajo na voljo malce večjo površino, si lahko sestavijo  poligon in tako izboljšajo različne spretnosti (ravnotežje, hitre spremembe gibanja, zavedanje lastnega telesa v prostoru). Zanimiva je tudi vadba za hitro odzivnost in reflekse, ki so prav tako pomembni pri vožnji ob velikih hitrostih. Možnosti je veliko, vključiti moramo le malo domišljije in imeti željo po napredku.

Imate morda kakšen nasvet tudi za mlade oziroma tiste, ki šele prihajajo v svet motošporta. Ti so bržčas zelo nemirni in neučakani.

Se strinjam. Mlajši in začetniki so polni elana ter neučakanosti. Imajo ogromno energije. Tudi stroka opozarja, da morajo mladi vsak dan izvajati aktivnost, ki naj obsega vsaj 60 min, da se preznojijo in porabijo odvečno energijo. Predlagam, naj izvajajo vaje za razvoj spretnosti in tehnike vožnje. Za mlajše je prav tako značilno, da lahko v določeni vadbeni nalogi vztrajajo dlje časa, vendar samo kadar jim je ta naloga zanimiva in jim predstavlja izziv. Lahko si pripravijo poligon, na katerem morajo s kolesom vijugati med klobučki ali stožci, morda drevesi. Spoznavajo naj vozilo, s katerim trenirajo. Priporočam tudi, da razvijajo koordinacijo in hitro odzivnost s pomočjo žogic. To je tudi idealen čas, saj lahko bogatijo svoje o svetu, v katerega vstopajo. S kolesom se lahko podajo na bližnji hrib, če imajo možnost za to. Naj ne zanemarjajo gibljivosti telesa, saj bodo tako izognili marsikateri poškodbi in posledično izboljšali rezultate. Vse skupaj pa mora potekati na varen način in s čim manjšimi možnostmi za poškodbo, saj vemo da je v tem času zdravstveni sistem zelo na udaru.

Neaktivnost ter pretirano sedenje ne vplivata pozitivno na gibalne sposobnosti športnika.

Psihofizična pripravljenost je zelo pomemben dejavnik vsakega športnika, še posebej pa pri vožnji z motorji in tudi kartingi, kjer so visoke hitrosti in je lahko vsaka napaka zelo nevarna. Kako psihofizično pripravljenost v tem času vzdrževati?

Psihofizična pripravljenost je zelo pomembna v vseh športih. Verjamem, da stopnje pripravljenosti v danih okoliščinah ni moč zadržati na tako visoki ravni, kot je bila oz. bi bila ob rednem treniraju. A vseeno lahko poskrbimo, da bo padec pripravljenosti čim manjši. To je tudi priložnost, da kakšno drugo gibalno spretnost spravimo na višjo raven. Tek in kolesarjenje sem že omenil, druge vaje, ki jih izvajajo, pa naj bodo prilagojene ter naj simulirajo navaden trening. Priporočil bi tudi trening vizualizacije, ki ima velik vpliv na naše psihofizične sposobnosti.

Primer: voznik motorja mora pri hitri vožnji izvajati hitre spremembe smeri, ob tem mora biti natančen in se mora dobro  zavedati položaja lastnega telesa ter vozila v prostoru. Del omenjenih sposobnosti lahko razvija na način, da si postavi poligon (klobučke postavi na tla in si začrta pot po kateri bo vozil, na koncu na tla položi 2 žogici). Na začetek klobučkov postavi kolo. Nato 60 sek izvaja vajo – spuščanje iz položaja za skleco v položaj »front plank-deska spredaj«. Po 60 sek se vsede na kolo in z njim opravi pot med klobučki. Ko prispe do žogic, sestopi iz kolesa, vzame žogice in poizkuša narediti 5 uspešnih ponovitev tako, da v zrak vrže obe žogici, se zavrti za 360 stopinj˙ in poizkuša ujeti obe žogici.

Prav gotovo je pozitivno gledanje na celotno situacijo eden od dejavnikov, ki lahko pomaga prebroditi pandemijo koronavirusa. 

Drži. Še posebej bi izpostavil, da naj ljudje v teh časih ne obstanejo, naj bodo aktivni kolikor se le da. Posvetijo se naj stvarem, za katere do sedaj niso imeli čas. Na vse naj gledajo pozitivno in se usmerjajo v prihodnost, saj bodo le tako lahko ohranili pozitivno miselnost ter zdravo telo. Ljudem, ki imajo družine, bi svetoval naj posvetijo svoj čas otrokom tudi pri obšolskih dejavnostih. Otrokom lahko v stanovanju pripravijo poligon, v katerem se lahko preizkusijotudi sami (miza, stol, brisače,... so odlični pripomočki za postavitev poligona). Lahko priredijo lov na zaklad in poseben zemljevid stanovanja ter lahko poizkušajo otroka naučiti uporabo kompasa. Najpomembneje pa je, kot sem že omenil, da se ohrani pozitivna miselnost.

Ljudje smo bili zaradi omejitve gibanja bolj pri miru in smo več časa kot običajno presedeli, kar verjetno vpliva tudi na gibljivost telesa. Kakšne vaje priporočate, da ljudje v tem smislu ne bi preveč "zakrneli"?

Gibljivost je ena izmed sedmih gibalnih sposobnosti človeka. Največkrat ljudje to motorično sposobnost zanemarjamo, vendar je izjemno pomembna. Glede na naravo motošporta, kjer je značilno, da športniki oziroma rekreativci večino časa preživijo v prisilnem položaju, je izjemnega pomena, da športnik izvaja korekcijske vaje in gibljivost. Tako se lahko izogne marsikateri poškodbi in posledično dlje ostaja v tekmovalnem ritmu ter ga to lahko pripelje tudi do boljših rezultatov. Prav tako je primerna gibljivost pomemebna za optimizacijo izvedbe gibov, kar se največkrat kaže v višji vzdržljivost in manjši utrujenosti po naporu. Način življenja sodobnega človeka, kot vemo, je vedno bolj sedeč. Omejitve gibanja so prav gotovo pustile nekaj posledic. V prid nam ne gre niti sedeč način življenja, ki je sila neaktiven. Zavedati se moramo, da se zaradi neaktivnosti v telesu nabira tudi stres, ki še dodatno zakrči mišice. Vse našteto vpliva na našo gibljivost, kar pa privede do drugačnih vzorcev gibanja, kot smo jih bili vajeni. Upam, da se po odpravi ukrepov ne bo povečalo število poškodb, ravno zaradi prej naštetih razlogov. Gibljivost je prav tako zelo povezana z mišično močjo, saj pri različnih krčenjih prihaja do aktivacije oziroma krčenja agonistov (mišice) in raztegujemo antagoniste (mišice). V kolikor moči obeh mišic nista v sorazmerju je velika možnost, da se bomo poškodovali. Ljudje naj si vsak dan vzamejo vsaj 15-30 minut za vadbo gibljivosti. Pri tem naj vsak gib zadržijo vsaj 20 sekund. Nikakor ne gre zanemariti dobrega ogrevanja, saj se s povečanjem temperature povečuje tudi gibljivost, prav tako pa se s tem obvarujemo pred poškodbami. Glede na to, da se pri sedečem načinu življenja pojavlja zakrčenost upogibalk trupa in kolka, zato svetujem in je smiselno poudarjeno izvajati vaje za razteg trebušnih mišic in sprednje stegenske mišice.

Ključne besede


zdravjekoronavirusgibljivosttreningJure Šavc

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

17

Priljubljenost članka

17

Shrani

Delite s prijatelji