Pomen uravnotežene prehrane v času pandemije koronavirusa

Telesna aktivnost v času pandemije koronavirusa je pomemben dejavnik ne samo za športnike, ampak tudi za povsem običajne smrtnike. S tem so posredno povezani tudi prehranski izzivi, ki so posledica ali pa vplivajo na psihično stanje posameznika. Kaj svetuje doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., ena vodilnih strokovnjakinj za klinično prehrano.


Uravnotežena prehrana je vselej zelo pomembna, še posebej za športnike, ki morajo dobro paziti tudi na telesno težo. V času pandemije marsikdo uteho išče v hrani, kar lahko na daljši rok privede do različnih neprijetnosti in tudi zdravstenih problemov. O pereči problematiki smo se pogovarjali z doc. dr. Nado Rotovnik Kozjek, dr. med., ki to področje poklicno zelo dobro pozna, saj je ena vodilnih strokovnjakinj za prehrano in bogato znanje deli v Enoti za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Telesna aktivnost je v času pandemije koronavirusa pomembna tudi za psihično stanje posameznika. Športniki pri tem niso izvzeti, a bržčas imajo s tem več problemov kot običajni smrtniki, saj so navajeni, da so praktično iz dneva v dan fizično zelo aktivni. Kako naj se obnašajo, saj jim je zaradi omejitev gibanja treniranje močno oteženo?

Da razumemo, zakaj je za športnike potrebna prilagoditev dejavnikov življenja v času pandemije SARS-COV-2, moramo najprej razumeti, kakšen je odziv telesa na telesno aktivnost. Ko se posameznik ukvarja s športom, ta aktivnost v telesu izzove fiziološki odziv, ki se odraža predvsem na spremenjeni presnovi in delovanju večine organov in organskih sistemov. Fiziološko gledano odziv telesa pri telesni aktivnosti zelo spominja na odziv telesa na stres.

Ozadje športnikove zmogljivosti predstavlja njegova prilagoditev na ta presnovni stres. Ta je seveda različen, odvisen predvsem od tipa vadbe, trajanja in njegovih fizioloških karakteristik. Med sledne se uvršča tudi športnikovo zdravje. Odziv imunskega sistema je pomemben del stresnega odziva na vadbo in je še posebej na udaru v času virusnih obolenj. Zato je pri telesni vadbi nujno poskrbeti za regeneracijo s primerno prehransko strategijo, zadostnim spanjem in izogibanjem drugih stresnih dejavnikov. Mednje na primer spada tudi nekritično jemanje prehranskih dopolnil, ki lahko v telesu izzovejo dodatni stres.  Zato naj si športnik prilagodi prehrano na izhodiščih priporočil športne prehrane. Tako si bo izboljšal sposobnost regeneracije in tudi zmogljivost imunskega sistema proti mikroorganizmom, kot so virusi.

Ljudje, tudi športniki, so zdaj doma in v utesnjenem prostoru marsikdo išče uteho v hrani. Kako pomembna je v tem času prehrana in kako se izogniti prevelikemu vnosu hrane, ki je potem ni možno "pokuriti" s fizičnimi aktivnostmi, ki so pač omejene? Kaj svetujete?

To je zelo težko obdobje za športnike. Iskanje utehe v hrani pa zelo dobro poznamo kot ključni mehanizem za nastanek debelosti. Zato je zelo pomembno preventivno obnašanje. Čustvene stiske bodo manjše, če si bodo športniki znali prilagoditi vadbo. Neaktivnost škodi, ne samo njihovi športni karieri temveč v prvi vrsti imunskemu sistemu. Če bodo aktivni, pri čemer bo še zelo dolgo časa potrebno slediti vsaj osnovnim higienskim ukrepom (predvsem razkuževanju rok in določenih površin) in principom varne medosebne razdalje (=samoizolacije), bodo že na ta način ublažili stres zaradi bivanja v omejenem prostoru. Nobene potrebe ni, da ostajajo za zaprtimi vrati! Nato naj smiselno prilagodijo vnos hrane svoji telesni aktivnosti. Pri tem izhajajo iz urejene vsakodnevne prehrane, ki je prilagojena njihovim osnovnim potrebam. Če do sedaj v prezaposlenosti s svojo športno panogo niso imeli časa, je mogoče ravno ta kriza priložnost, da si naredijo dobre temelje za svojo osnovno prehrano ter se smiselno seznanijo s strokovnimi priporočili športne prehrane. Ta kriza je lahko tudi čas, da končno razumejo nesmisle diet in nekritičnega jemanja prehranskih dopolnil. Nobeno prehransko dopolnilo pri podpori imunskega sistema ne more zamenjati učinkov uravnotežene prehrane s posameznikovimi potrebami. Kar pa se utehe tiče, lahko čustvene stiske bistveno bolje rešujemo tako, da uredimo medosebne odnose. To ne pomeni, da hrana ne sme biti veselje. Še vedno si lahko mirno privoščimo, da je 20% zaužitih živil hrana za dušo. Ostalih 80% pa naj sledi potrebam posameznika.

Hladilnik ni slaba iznajdba

Pot do hladilnika ali shrambe z živili je kratka in lahko na dolgi rok prinese nemalo problemov. Mnogi v tem času razmišljajo o dietah in shujševalnih kurah. Je čas za to zdaj primeren?

Diete in »shujševalne« kure, bodo zvišale presnovni stres in prva kolateralna žrtev je imunski sistem. Predvsem ta, ki se bori proti virusom! Diete so smiselne samo kadar za njih obstaja medicinska indikacija. Tisti, ki morajo biti na kakršnikoli dieti zaradi bolezni, bi se dietam z lahkoto odrekli, če bi jim dovoljevalo zdravje. Zakaj bi se torej posameznik v tem času, ki ogroža njegovo zdravje, še postavljal v vlogo bolnika? Tako tudi v primeru zdravljenja debelosti ne govorimo več o shujševalnih kurah, temveč o regulaciji telesne mase. Glavni cilj je ukrotiti maščobno maso. Kot terapija na prvem mestu niso diete temveč urejanje odnosa posameznika do samega sebe in njegove prehranske navade. Hladilnik pa je v sedanjih časi zelo dobra iznajdba. Zmanjša nam namreč možnost okužbe, ker lahko doma shranjujemo živila in ni potrebno tolikokrat v trgovino.

Omenili ste že prehranska dopolnila, ki so v zadnjih letih zelo popularna in se jih tudi dokaj agresivno oglašuje? Mnogi namreč skozi prehranska dopolnila opravičujejo pomanjkanje vitaminov, ki bi jih bilo bržčas pametneje dobivati s sadjem in zelenjavo.

Prehranska dopolnila so danes postala izjemen biznis. Ko z nekaj strokovnega znanja prebiramo oglaševalske floskule, se samo vprašamo, ali posamezniku res ni jasno, da se zdravja ne da kupiti v trgovini. Še več, nekritično jemanje prehranskih dopolnil lahko resno prispeva k zdravstveni škodi, ki si jo dela posameznik s tem, da zaupa marketingu (ali nasvetu šarlatanov) in ne strokovnjakom. Ta problem predstavlja veliko večji izziv za javno zdravje, kot pandemija korona virusa. Z brezštevilnimi dopolnili ubijamo naše zdravje počasi in na dolgi rok.

So za športnike, ki trenirajo pod nadzorom in po programih, prehranska dopolnila bolj smiselna. Naj nadaljujejo z njimi ali pač ne, ker je njihova fizična aktivnost zdaj zmanjšana?

Prehranska dopolnila so smiselna takrat, ko športnik z normalno prehrano ne more pokriti presnovnih potreb telesne aktivnosti. Če športnik ne vadi, in lahko z normalno prehrano vnese zadosti hranil, dopolnil ne potrebuje. Kadar pa je v vadbenem procesu, naj bo vnos dopolnil nadzorovan in v skladu s priporočili športne prehrane. Tako, tudi če je športnikova aktivnost zmanjšana, je v posameznih vadbenih situacijah vnos prehranskih dopolnil smiseln. Prehrana športnika nikakor ni kombinacija »diete« in dopolnil. Športnik mora s prehrano (in ustreznim vnosom dopolnil) strateško pokriti svoje presnovne potrebe. Zato govorimo o prehranski strategiji, ki poleg količinskega vnosa energije in posameznih hranil v ospredje postavlja čas njihovega vnosa (timing) in hkrati tudi njihovo dostopnost glede na delovanje športnikovih prebavil in stanje presnove med vadbo.

Kaj priporočate ljudem (tudi športnikom), kako naj se izogibajo prehranskim skušnjavam in dopolnilom?

V osnovi naj si pridobijo (ali obnovijo) vsaj osnovno znanje presnove v zdravju in tudi med telesno aktivnostjo. Nato naj razumejo, da so diete orodje tistih, ki nimajo znanja in še po navadi nekaj prodajajo, bodisi svoje prepričanje ali prehranske izdelke oziroma dopolnila. Diete so ljudje uporabljali takrat, ko še nismo imeli sodobnega znanja. Marsikateri tradicionalni nasvet se je sicer prikazal za smiselnega, mnoge pa danes vidimo s sodobnimi znanstvenimi izsledki v popolnoma drugi perspektivi in so lahko tudi resno škodljivi za zdravje. Zato je potencialno zdravstveno škodljivo in pravzaprav etično sporno, da nestrokovnjaki vplivajo na zdravje posameznikov tako, da propagirajo svoje ideje. Ta fenomen poznamo tudi pod imenom talibanstvo in obnašanje posameznikov, ki propagirajo svoje ideje na področju prehrane, nemalokrat spominja obnašanje talibanov. Najbolj nevarni so »pseudo«strokovnjaki s področja prehrane, ki tako globoko kopljejo po svoji luknji enostranskih informacij, da sploh ne morejo več videti v druge luknje (kjer koplje nekdo drug). Tako postaja področje prehrane vedno bolj preluknjano namesto, da bi se znanja smiselno združevala. Večina namreč ne razume že tega, da je področje prehrane zelo široko in da na primer prehrana živali ni enaka prehrani človeka v najrazličnejših situacijah. Za resno prehransko obravnavo posameznika je danes potrebno imeti znanja klinične prehrane, kar se uvršča v področje medicine. Prehrana namreč vpliva na zdravje posameznikov (pri športnikih pa še na njihovo zmogljivost) danes in v njihovi prihodnosti. Zato je za delo na področju klinične prehrane potrebno imeti tudi kar nekaj znanja medicine, zato priporočam, da naj posameznik za prehranski nasvet vpraša kvalificiranega strokovnjaka s področja klinične prehrane. Nekaj strokovne literature, tudi za športnike, starostnike in druge ogrožene skupine populacije, smo pripravili na spletni strani Slovenskega združenja za klinično prehrano.  V znanju je moč in ne pozabimo na Hipokrata, ki je preroško napovedal tudi medicinsko področje klinične prehrane:

If we could give every individual the right amount of nourishment and exercise, not too little and not too much, we would have found the safest way to health. (Če posamezniku damo pravilno količino hrane in vadbe, ne preveč in ne premalo, potem smo našli najbolj varno pot do zdravja.)

Hippocrates c. 460—377 B.C.

Bodite zdravi tudi tako, da pazite na svoje zdravje!

Ključne besede


športnikikoronavirusNada Rotovnik Kozjekprehranaprehranska dopolnila

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

56

Priljubljenost članka

56

Shrani

Delite s prijatelji