Starejši vozniki

Starejši vozniki oziroma starostniki se pri vožnji pogosteje srečujejo z različnimi težavami kot drugi, mlajši. A po izkušnjah AMZS inštruktorjev varne vožnje se starejši vozniki, ob zavedanju slabšanja svojih sposobnosti, ki se nanašajo na slabši vid, sluh, motorično gibljivost in počasnejši odziv, zanašajo na svoje dolgoletne izkušnje in jih v veliki večini tudi uspešno uporabljajo, zato so lahko celo bolj varni voznik kot tisti, ki imajo vozniških izkušenj manj. Uspeva jim uporabiti več preudarnosti, bolj se zavedajo tveganja v vožnji, zato je njihov pogost način udeležbe v prometu povečanje varnostne razdalje, raje malo nižja hitrost, prej in večkrat rahlo zaviranje, da ob vključevanju v promet malo dlje počakajo, da je cesta res prosta, in podobno. 

Se pa srečujemo tudi s starejšimi vozniki, ki se svojih poslabšanih zmožnostih o sposobnosti za vožnjo mogoče niti ne zavedajo, ali pa jih zanikajo. V takih primerih imajo pomembno vlogo njihovi bližnji. Medgeneracijske razlike so lahko včasih pri tem ovira, strpnost in razumevanje razlik ter pojavljanja težav starejših pa jim omogočajo iskanje in nudenje ustrezne pomoči. Pri tem si lahko pomagajo tudi s posvetovanjem z družinskim zdravnikom, ki ima vpogled v zdravstveno in mentalno stanje starostnika, starostniki pa se tega ne bi smeli braniti. Zdravniška stroka danes dobro obvladuje to področje, le zaupati ji je treba in nasvete, pomoč poiskati.

Vseživljenjsko učenje s treningi varne vožnje

V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem omogočamo samoiniciativno preverjanje vozniških sposobnosti v varnem okolju poligona, in sicer z obvladovanjem vozila v običajnih voznih razmerah kakor tudi z ustvarjanjem poslabšanih voznih razmer. Poleg tega nudimo možnost preverjanja uspešnosti vožnje tudi v vsakdanjem prometu, v AMZS Šoli vožnje, kjer vožnjo ocenjuje učitelj vožnje. Voznika usmerja v spoznavanju posebnosti različnih prometnih situacij, načinu obvladovanja in mu na ta način omogoča lažjo in varnejšo udeležbo v vsakdanjem prometu.

V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem imamo tudi posebno, starostnikom namenjeno obliko usposabljanja, kjer je program časovno prilagojen – traja pet ur. V tem programu skušamo zajeti vsebine, ki jih najbolj potrebujejo oziroma situacije, v katerih se srečujejo z največjimi izzivi. V vsebinah so vključene posebnosti pravil vožnje na avtocestah, pravil prednosti v križiščih in krožiščih ter delovanje elektronskih varnostnih sistemov avtomobilov. V praktičnem delu se srečajo z osnovnimi veščinami varne vožnje. S programom lahko torej preizkusijo svoje sposobnosti obvladovanja avtomobila in hkrati osvojijo veščine varne vožnje, pri tem pa bodo spoznali tudi posebnosti svojega avtomobila. Da poznajo pomembnost pnevmatik, ne dvomimo, se pa pojavlja nezaupanje v elektronske sisteme, ki so danes v novejših avtomobilih stalnica. Vzroki so v nezadostnem poznavanju načina delovanja samega ABS in ESC (ESP) ter njuni vlogi v varnosti pri vožnji. Ob spoznavanju še drugih različnih elektronskih sistemov, vgrajenih v avtomobil, bi si z odločitvijo za tako opremljen avtomobil vožnjo olajšali. Sistemi za samodejno uravnavanje hitrosti in varnostne razdalje, za opozarjanje na pešce in kolesarje, za samodejno zaviranje pri majhnih hitrostih, za opozarjanje na zapuščanje voznega pasu, za prepoznavanje utrujenosti, za pomoč pri parkiranju ali tudi samodejno parkiranje, za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu, za prepoznavanje prometnih znakov, višje sedišče za boljšo preglednost v vozilih je le nekaj od možnosti, ki so vsakemu vozniku dobrodošli, starejšim pa še posebej. Zelo priporočljiva je tudi uporaba avtomobilov s samodejnim menjalnikom, saj ti omogočajo osredotočenost vožnje na razmere v prometu, ne da bi moral voznik pri tem razmišljati še o pravi prestavi, uporabi sklopke ipd. Sodobni samodejni menjalniki ne poslabšujejo voznih lastnosti avtomobila, niti ne povečujejo porabe goriva.

Pomembno je vzdrževanje vozne kondicije

AMZS inštruktorji varne vožnje izpostavljajo še pomen vzdrževanja vozne kondicije, ki je za starostnike še toliko bolj pomembna. Seveda nikakor ni nujno, da bi vsak dan opravili več desetkilometrsko vožnjo. Pomembno je njihovo osebno počutje. Vsakodnevni opravki s fizično aktivnostjo naj vključujejo tudi krajše vožnje. Njihovo domače, bivalno okolje jim to omogoča kot vsakokratni trening. S tem bodo imeli možnost ohranjati sposobnost za vožnjo, z vsakokratnim lastnim, čeprav pogosto nezavednim »preizkušanjem«, se bodo svojih sposobnosti tudi bolje zavedali.

Je pa vsekakor priporočljivo, da se starejši vozniki po nepotrebnem ne odločajo za vožnjo v zahtevnejših voznih razmerah, kot so prometne konice, ponoči, dež, sneg, megla.  

 

Vam je pripravljena vsebina pomagala?

Imate še dodatna vprašanja, pripombe, komentarje? Pišite nam in pomagali vam bomo.

Pišite nam