Si Slovenci želimo digitalne mobilnosti?

Na včerajšnjem dogodku z naslovom »Si Slovenci želijo digitalne mobilnosti?« so bili predstavljeni izsledki javnomnenjske raziskave, ki jo je za družbo za transformacijo mobilnosti AV Living Lab izvedla agencija Valicon, s katero so želeli preveriti izkušnje Slovencev s storitvami taksi prevozov ter pridobiti njihova mnenja o digitalizaciji mobilnosti ter napovedanih zakonskih spremembah na tem področju.

Raziskava je pokazala, da kar 69 odstotkov vprašanih podpira spremembo zakonodaje, ki zagotavlja večjo preglednost in kakovost taksi storitev ter možnost uporabe mobilnih aplikacij, kakršna je denimo Uber. Predstavitvi raziskave je sledila okrogla miza z gosti. V razpravi je poleg ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, dr. Marka Grobelnika, slovenskega digitalnega glasnika in raziskovalca na področju umetne inteligence z Instituta Jožef Stefan, in Andraža Zorka, direktorja in partnerja v družbi Valicon, sodelovala tudi direktorica AMZS d.d. Lucija Sajevec. 

Minister za infrastrukturo je v pogovoru poudaril, da na ministrstvu s predlaganimi zakonskimi spremembami predvsem modernizirajo zastarel sistem, cilj sprememb Zakona o prevozih v cestnem prometu pa je omogočiti boljšo storitev na področju taksi prevozov. »Da se moramo leta 2021 boriti, da omogočimo pogoje za digitalizacijo, se mi zdi nepredstavljivo. Pri pripravi zakonskih sprememb smo se na ministrstvu zgledovali po razvitih in digitalno naprednih državah, vključno z Estonijo, pogledali pa smo tudi izkušnje bližnjih držav, denimo Hrvaške. Povsod so podobne spremembe prinesle boljšo storitev, predvsem pa večje zadovoljstvo uporabnikov.« Prepričan je, da bo politika prisluhnila državljanom in omogočila pogoje za boljšo, sodobnejšo storitev na področju mobilnosti.

Lucija Sajevec, direktorica družbe AMZS, je v nadaljevanju predstavila vlogo AMZS na področju digitalizacije mobilnosti.

Globalne transformacije ter nove tehnologije nedvomno pospešujejo tudi transformacijo mobilnosti, ki pa ji v Sloveniji še ne sledimo v celoti. Nastavljamo zdrave temelje, sedaj pa moramo pospešiti implementacije sprememb. V ospredje moramo postaviti uporabnika, njegove individualne želje, ki jih nagovarjamo z multimodalnimi rešitvami. Te so na eni strani dobrodošle z vidika izpolnjevanja njegovih potreb – uporabnik izbere tisto rešitev, ki je zanj v določeni situaciji najbolj priročna, po drugi strani pa je sprememba mobilnostnih navad nujna z vidika reševanja podnebne krize, kajti promet prispeva pomemben delež negativnih učinkov na okolje. Ampak vse se začne pri zavedanju ter osebni odgovornosti. V AMZS se zavedamo naše vloge pri soustvarjanju mobilnosti prihodnosti, pri čemer smo izbrali pot ključnih temeljev: najprej moramo spremeniti navade in osveščati posameznika, da naša ravnanja postanejo trajnostna. In s tem je povezana naša vizija, vizija – postati integrator mobilnostnih rešitev, ki so uporabne, zanesljive, varne in cenovno dostopne. Skupaj.

O digitalizaciji je spregovoril tudi slovenski digitalni glasnik in raziskovalec na področju umetne inteligence z Instituta Jožef Stefan dr. Marko Grobelnik. Poudarja, da je strah pred digitalizacijo v zadnjih desetletjih sicer konstanta, a strah zmanjšuje. Glede platformne ekonomije, o kateri je govora tako na področju turizma, kot tudi mobilnosti, pa je prepričan, da je preglednejša za vse strani: »V primeru mobilnosti to pomeni, da bo preglednejše za uporabnike, voznike in državo.«

Andraž Zorko pa je opozoril predvsem na zanimivost, ki se je pokazala v raziskavi: »Še bolj kot sami odstotki podpore sodobnim rešitvam in digitalnim platformam v javnem prevozu je zgovorna razlika med tistimi, ki že imajo izkušnje z naprednimi platformami iz tujine, in tistimi, ki tega nimajo – naklonjenost oz. podpora sta v primeru izkušnje še višji, v nekaterih pogledih občutno višji. Izkušnja je torej očitno pozitivna.« 

Rezultati raziskave: Pogoste kršitve na področju taksi storitev in podpora digitalizaciji

Pri vprašanjih o zadovoljstvu s trenutnim stanjem na področju taksi storitev je več kot polovica vprašanih (52 odstotkov) mnenja, da pogosto prihaja do preplačila storitev, še nekaj več, 57 odstotkov, pa se strinja s trditvijo, da se turistom in tujim gostom pogosto zaračunavajo višje cene taksi storitev kot domačinom. Podobno 40 odstotkov vprašanih ocenjuje, da pogosto prihaja do situacij, ko jih taksist vozi po daljši poti, da se vožnja pogosto zaračuna brez računa, pa jih meni 31 odstotkov. Tretjina tudi meni, da pogosto prihaja do situacij, ko ni omogočeno brezstično oziroma kartično plačevanje.

91 odstotkov vprašanih tudi trdi, da bi bilo zanje pomembno, da so vnaprej seznanjeni s ceno vožnje in časom prihoda taksija, 75 odstotkov bi vnaprej želeli vedeti trajanje vožnje, 71 odstotkom pa se zdi pomembno vnaprej poznati tudi točen potek vožnje.

Pri vprašanjih, ki se nanašajo na digitalizacijo na področju taksi storitev ter uporabo aplikacij, je opazna visoka podpora vprašanih. Možnost plačila taksi storitve prek aplikacije kot pomembno ali zelo pomembno ocenjuje 65 odstotkov vprašanih, možnost naročanja storitve prek aplikacije pa 58 odstotkov. 74 odstotkov vprašanih bi verjetno uporabljalo mobilne aplikacije na področju taksi storitev v Sloveniji.

V Valiconu so anketirance spraševali tudi po odnosu do napovedanih sprememb na področju taksi prevozov. Kar 83 odstotkov vprašanih podpira možnost uporabe aplikacij za določanje cene taksi storitve, 69 odstotkov pa je mnenja, da je sprememba zakonodaje, ki bi zagotovila večjo preglednost in kakovost taksi storitev ter možnost uporabe mobilnih aplikacij, potrebna.

Na vprašanje, kako bi prihod v tujini uveljavljenih mobilnih aplikacij na področju taksi prevozov vplival na preglednost plačevanja, jih 63 odstotkov vprašanih meni, da pozitivno. Podoben odstotek, 57 odstotkov, jih ocenjuje, da bi prihod uveljavljenih mobilnih aplikacij pozitivno vplival na kakovost storitve na področju taksi prevozov oziroma na stopnjo digitaliziranosti storitve (68 odstotkov vprašanih).

Velik potencial se kaže tudi v vpeljavi aplikacij na področju multimodalnosti. Večina, 81 odstotkov vprašanih, bi tako verjetno uporabljala enotno aplikacijo, ki bi omogočala kombiniranje in plačevanje različnih oblik prevozov od točke A do B (javni potniški promet, taksi storitve, car-sharing, mestno kolo ...). Raziskava še kaže, da bi se zaradi boljše kakovosti in dostopnosti taksi storitev v povezavi z javnim prometom in ostalimi oblikami deljene mobilnosti, kot so car-sharing in mestno kolo, več kot polovica (58 odstotkov) do neke mere odpovedal(a) uporabi avtomobila.

Skoraj četrtina vprašanih (24 odstotkov) je v tujini že uporabila aplikacijo, kot je Uber, pri čemer je velika večina, 79 odstotkov, izkušnjo opisala kot pozitivno.