Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029 podprla slovenščino v avtomobilih

Avto-moto zveza Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije sta v začetku minulega leta na pristojne institucije naslovili pobudo »slovenščina v avtomobilih«, s katero sta od avtomobilskih zastopnikov in uvoznikov zahtevali, naj infozabavne, navigacijske in informacijske sisteme v avtomobilih, ki so namenjeni prodaji na slovenskem trgu, prevedejo v slovenski jezik, kar je nenazadnje zapisano tudi v Zakonu o javni rabi slovenščine. Ta v 2. odstavku 20. člena jasno določa:

V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis.

Prizadevanja, ki se jim je pridružil Sindikat Glosa, so prve sadove obrodila septembra lani, ko je Ministrstvo za kulturo pozvalo avtomobilske uvoznike, da morajo najkasneje v roku šestih mesecev poskrbeti za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov v slovenski jezik. Sedaj pa je bil storjen še en pomemben korak k temu, da bodo vsi slovenski vozniki razumeli sporočila, ki jim jih prek zaslonov sporočajo njihovi avtomobili. Državni zbor je namreč 22. februarja 2022 na 95. izredni seji sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029, kjer je v poglavju »Slovenski jezik in jezikovna politika« zapisano tudi naslednje:

Treba je sistematično skrbeti za prisotnost slovenščine v digitalnem okolju, tj. da se bo slovenščina enakovredno s tujimi jeziki uveljavila v različnih aplikacijah (vmesnikih v elektronskih napravah, npr. avtomobilih, telefonih), kot to določa drugi odstavek 20. člena Zakona o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/04 in 8/10; ZJRS); enako velja za pretočne internetne storitve (prevode tujih filmov, oddaj).

Avto-moto zveza Slovenije pozdravlja sprejetje Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029 in jasno zahtevo o uporabi slovenščine v vse bolj digitaliziranih avtomobilih.

Uporabniški vmesnik, ki ni preveden v slovenščino, v vsakdanjem življenju namreč predstavlja tveganje za uporabnike, zlasti starejše in tiste, ki tujih jezikov ne razumejo. Ob nekaterih nenadnih opozorilih na zaslonih v avtomobilih lahko celo ogroža varnost in zdravje uporabnikov vozil in drugih udeležencev v prometu, če voznik teh opozoril ne razume in zato ne upošteva. Poleg tega nemožnost izbire slovenskega jezika potrošnikom pogosto preprečuje uporabo določenih funkcionalnosti zaradi tveganja napačne uporabe in jih spravlja v osebne stiske. Hkrati slovenščino v Sloveniji odriva na rob in ne upošteva pravnega reda, čeprav je tudi slovenščina uradni jezik Evropske unije.

S slovenskimi vozniki v materinščini komunicira vse več avtomobilov

Kar nekaj zastopnikov avtomobilskih znamk in uvoznikov se zaveda pomena rabe slovenščine, saj so že pred zahtevo ministrstva poskrbeli za slovenski prevod uporabniških vmesnikov, s čimer so močno pripomogli tudi k razvoju slovenskega izrazoslovja (standardizacije) na tem področju. Razvoj umetne inteligence v povezavi z jezikovnimi tehnologijami že v tem trenutku omogoča prevode v različne jezike ob razumnih finančnih vložkih, in tudi slovenščina je v digitalnem okolju precej razvita, tako da majhnost trga ne more biti več izgovor.

Avto-moto zveza Slovenije upa, da bo poleg poziva ministrstva za kulturo, ki so mu že sledili nekateri avtomobilski zastopniki, Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029 še dodatna spodbuda za tiste zastopnike avtomobilskih znamk, ki jim s tujimi podjetji še ni uspelo skleniti dogovora za prevod infozabavnega, navigacijskega in informacijskega sistema v slovenski jezik, da tudi njihovi avtomobili čim prej spregovorijo slovensko. Od vseh zastopnikov pa skupaj z ZPS in Sindikatom Glosa pričakuje, da čim prej poskrbijo tudi za razvoj in rabo govornih pomočnikov oziroma vmesnikov/aplikacij v slovenščini.

AMZS bo po izteku šestmesečnega roka, v katerem morajo avtomobilski zastopniki, glede na poziv Ministrstva za kulturo, poskrbeti za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov v slovenski jezik, ponovno preveril stanje na avtomobilskem trgu in kateri novi avtomobili so se v tem času naučili slovensko. 

Poglavje »Slovenski jezik in jezikovna politika« v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029

Osrednji cilj slovenske jezikovne politike je oblikovanje skupnosti samostojnih govorcev z razvito jezikovno zmožnostjo v slovenščini, zadostnim znanjem drugih jezikov, z visoko stopnjo jezikovne samozavesti in ustrezno stopnjo pripravljenosti za sprejemanje jezikovne in kulturne različnosti. Jezikovna politika je usmerjena v ohranjanje, krepitev in razvoj slovenskega jezika in slovenske jezikovne skupnosti, tudi v širšem okviru jezikovne politike Evropske unije. Z ustreznimi, predvsem spodbujevalnimi ukrepi skrbi, da bo obseg zasebne in javne rabe slovenskega jezika pri domačih govorcih čim večji, čim bolj dostopna pa bo slovenščina tudi za govorce drugih jezikov. Republika Slovenija slovenščini zagotavlja prevladujočo vlogo v uradnem in javnem življenju, upoštevajoč jezikovno politiko javne in uradne rabe italijanskega ali madžarskega jezika na območjih občin, v katerih živita avtohtoni narodni skupnosti, obenem pa svojim državljankam in državljanom in drugim prebivalcem omogoča sporazumevanje in obveščanje v tujih jezikih. Zavzema se za krepitev in dosledno uresničevanje jezikovnih pravic slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah ter pravic govork in govorcev slovenščine kot enega izmed uradnih jezikov Evropske unije v poslovanju z institucijami EU. Na ravni jezikovnega izobraževanja bo jezikovna politika v naslednjem obdobju posebno skrb namenila jezikovnemu pouku slovenščine v vzgojno-izobraževalnem sistemu Republike Slovenije, raziskavam slovenskega jezika ter evalviranju in raziskovanju jezikovnega izobraževanja v slovenščini. Skušala bo ozaveščati o pomenu jasnega in razumljivega uradovalnega jezika. Na področju jezikovne opremljenosti so nujni spodbujanje digitalizacije, gradnja, posodabljanje in vzdrževanje temeljnih jezikovnih tehnologij za slovenščino ter omogočanje prostega dostopa za vse obstoječe jezikovne vire in priročnike. Treba je sistematično skrbeti za prisotnost slovenščine v digitalnem okolju, tj. da se bo slovenščina enakovredno s tujimi jeziki uveljavila v različnih aplikacijah (vmesnikih v elektronskih napravah, npr. avtomobilih, telefonih), kot to določa drugi odstavek 20. člena Zakona o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/04 in 8/10; ZJRS); enako velja za pretočne internetne storitve (prevode tujih filmov, oddaj). Za dejavno večjezičnost prebivalcev Evropske unije bo treba na visokošolski strokovni ravni omogočati učenje strokovne slovenščine in znanstvenega pisanja hkrati z ustreznim obvladovanjem strokovnega sporazumevanja v drugih jezikih. Za razvoj slovenščine v znanosti se mora spodbujati tudi kakovostno objavljanje v slovenskem jeziku. Država mora podpirati znanstveno produkcijo v slovenskem jeziku, ki je dragocen vir slovenskega strokovnega izrazja in strokovnega izražanja, tudi nastajanje kakovostnih terminoloških virov, pri katerih sodelujejo strokovnjaki z obravnavanih področij in jezikoslovci. Ker je terminologija hitro razvijajoči se del vsakega jezika, je pomembno sistematično podpirati tudi terminološko svetovanje. Jezikovna politika upošteva, da slovenski jezik ni samo današnji knjižni oziroma standardni jezik, temveč so to tudi številna in zelo besedilno bogata narečja. Z njimi spoznavamo posebnosti slovenskih narečij ter tako ohranjamo zavest o zvrstnosti slovenskega jezika in o narečju kot eni od njegovih različic ter podpiramo ustvarjanje v lokalnih knjižnih različicah.

Razvojni cilji:

• Stalno spremljanje in evalviranje slovenske jezikovno politične situacije glede na družbene spremembe tako znotraj kot zunaj Republike Slovenije ter spremljanje javne rabe slovenščine v odnosu do drugih jezikov.
• Ozaveščanje o pomenu in vlogi rabe slovenščine na celotni vertikali izobraževanja in v javnih medijih ter o pomenu lektorskih storitev na vseh področjih javnega življenja (mediji, gospodarstvo, javne ustanove itd.).
• Evalvacija ustreznosti in učinkovitosti formalnopravnih vidikov slovenske jezikovne politike (predpisi in strateški akti) ter priprava pravnih sprememb.
• Nadzor nad rabo slovenščine na mednarodnih javnih dogodkih v Sloveniji ter zagotavljanje rednega prevajanja in tolmačenja v institucijah EU v vse uradne jezike EU s pomočjo urejenega institucionalnega ustroja.
• Vključevanje v mednarodne raziskave bralne pismenosti otrok in odraslih ter razvoj vsestranske podpore bralne kulture.
• Spodbujanje digitalizacije in uporabe sodobnih tehnologij pri razvoju in posodabljanju jezikovnih tehnologij in virov, vključno z uporabniškimi vmesniki.
• Promocija slovenskega jezika, s poudarkom na enotnem slovenskem kulturnem prostoru, ob upoštevanju raznolikosti slovenskega jezika, tako regionalnih posebnosti kot jezikov ranljivih jezikovnih skupin.