Breme zelenega prehoda ne sme pasti le na voznike osebnih vozil

Novice

Odziv Avto-moto zveze Slovenije na odločitev Evropskega parlamenta, da bo po letu 2035 dovoljena le prodaja novih avtomobilov in lahkih dostavnikov brez izpustov škodljivih plinov


Avto-moto zveza Slovenije se je odzvala na odločitev Evropskega parlamenta, da bo po letu 2035 dovoljena le prodaja novih avtomobilov in lahkih dostavnikov brez izpustov škodljivih plinov. Zmanjševanje onesnaževanja in reševanje podnebne krize, za kar del odgovornosti nosi tudi promet, je po njenem mnenju nujno, a gre za tako kompleksen izziv, da ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem je treba upoštevati, da je naloga nacionalnih in nadnacionalnih institucij tudi zagotavljanje uresničevanja pravice do trajnostne mobilnosti za vse državljanke in državljane, aktualni predlog Unije pa v zvezi s tem odpira več vprašanj kot ponuja odgovorov. Avto-moto zveza Slovenije v luči vseh predstavljenih dejstev in okoliščin poziva državo, naj pripravi celostno strategijo zelenega prehoda in v pogajanjih z Unijo upošteva specifike slovenske mobilnosti ter kakšne so v naslednjih desetletjih realne in uresničljive možnosti za zeleni (mobilnostni) prehod, katerega stroškov nikakor ne morejo nositi le vozniki osebnih vozil. 

Evropski parlament (EP) je na plenarnem glasovanju 8. junija 2022 z večino glasov sprejel stališče o predlaganih pravilih za revizijo standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove avtomobile in kombinirana vozila. S sprejetim besedilom, ki predstavlja stališče EP za pogajanja z državami članicami Evropske unije (EU), poslanke in poslanci podpirajo predlog Evropske komisije (EK), da se do leta 2035 doseže brezemisijska cestna mobilnost (cilj EU za celotni vozni park za zmanjšanje izpustov iz novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil za 100 odstotkov v primerjavi z letom 2021). Vmesni cilji zmanjšanja izpustov za leto 2030 bi bili določeni na 55 odstotkov za avtomobile in 50 odstotkov za kombinirana vozila. EK je namreč 14. julija 2021 v okviru svežnja »Pripravljeni na 55« predstavila zakonodajni predlog za krepitev standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila. Cilj predloga je prispevati k podnebnim ciljem EU do leta 2030 in 2050, zagotoviti koristi za državljane s širšo uvedbo brezemisijskih vozil (boljša kakovost zraka, prihranki energije in nižji stroški za lastništvo vozila) ter spodbujati inovacije na področju brezemisijskih tehnologij.

Rešitev problema onesnaženosti ni tako enostavna, da bi se ga dalo odpraviti zgolj z zamenjavo pogona v avtomobilih

Avto-moto zveza Slovenije ocenjuje, da je predlog EK oziroma sprejeto stališče EP sicer ambiciozno, a nerealno in (pre)optimistično zastavljeno.

V Avto-moto zvezi Slovenije podpiramo ukrepe, ki bodo pripomogli k čistejšemu okolju in s tem tudi k večji kakovosti življenja. Ob industriji in starih kurilnih napravah svoj delež odgovornosti pri reševanju podnebne krize vsekakor nosi tudi promet, a žal rešitev problema v tem primeru ni tako enostavna, da bi se ga dalo odpraviti zgolj z zamenjavo pogona v avtomobilih. Treba je namreč upoštevati tako geografske okoljsko ekonomske razlike med kraji in državami kot lokalno prometne zakonitosti in usmeritve. Tehnološki razvoj, tudi kot posledica vse bolj zahtevnih okoljskih meril EU, je v avtomobilski industriji zagotovil izjemen napredek pri očiščevanju izpustov, zato so najnovejši bencinski in dizelski avtomobili bistveno čistejši kot v preteklosti. Ko k temu dodamo še, sicer že dobro znane širše temeljne okoljske okvire, na primer upoštevanje okoljske obremenitve v celotnem življenjskem ciklu vozila – od pridobivanja surovin, izdelave in rabe do razgradnje – in temeljno družbeno in ekonomsko težnjo po zagotavljanju dostopne mobilnosti za vse, dobi predlog Evropske komisije veliko več vprašanj kot odgovorov,

meni predsednik Avto-moto zveze Slovenije Andrej Brglez in dodaja, da je v zvezi s predlogom EK in sprejetim stališčem EP ob že naštetih dilemah pred našo družbo še veliko drugih vprašanj – od tega, da je veliko električne energije pridobljene iz neobnovljivih virov, do tega, da bodo zahtevani hitri infrastrukturni posegi izjemen okoljski in gospodarski izziv za večino držav, vsekakor tudi za Slovenijo. Ob tem pojasnjuje, da je danes že veliko bolj jasno, da bo prihodnost trajnostne mobilnosti ne le multimodalna, ampak energetsko gledano tudi multigorivna – ne le električna. Na predlagana stališča EP, ki so usmerjena neposredno na avtomobilski sektor, pa je treba po njegovi oceni gledati tudi skozi perspektivo trenutnih ekonomsko-energetskih in političnih razmer, kar nenazadnje potrjuje v teh dneh predstavljen super ambiciozni načrt za evropsko samooskrbo z vodikom kot enim pomembnejših energentov prihodnosti – tudi v prometu. 

Ukrep EU bo povečal uvoz rabljenih avtomobilov z okoljsko bolj obremenjujočimi motorji 

Za celosten pogled na mobilnostni izziv, pred katerega države članice postavljajo evropske institucije, je tudi dejstvo, da večino prodanih (novih) avtomobilov na slovenskem trgu še vedno poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem.

Kljub vsem finančno-davkoplačevalskim spodbudam, pozitivnim diskriminacijam, marketinškim in drugim naporom industrije in države je bilo denimo leta 2021 prodanih le 1689 električnih avtov, kar pomeni 3,13-odstotni tržni delež med novimi prodanimi avtomobili. To vsekakor ni penetracija na trg, ki bi v naslednjih 13 letih obetala dvig iz treh na 100 odstotkov. Vsaj ne samo po sebi. Če oziroma ko bomo krenili na pot ozelenitve našega voznega parka, bo ta nepredstavljivo draga in energetsko sila potratna,

opozarja predsednik AMZS. Razloge za tako majhen delež električnih avtomobilov je treba po njegovem mnenju med drugim iskati tudi v ceni, saj je električni avto v primerjavi s podobno funkcionalnim avtomobilom z motorjem na notranje izgorevanje pri nas izrazito dražji. 

Avto-moto zveza Slovenije v luči teh dejstev in okoliščin ocenjuje, da bo imela prepoved prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035 velik vpliv na osebno mobilnost, saj Slovenija zaradi poddimenzioniranega energetskega sistema oziroma preskrbe z električno energijo (kamor štejemo tudi polnilno infrastrukturo) ter geografskih in demografskih posebnosti ni pripravljena na tako silovit razmah električne mobilnosti. Ob tem seveda ne gre spregledati dejstva, da je slovenska dinamika izgradnje večjih infrastrukturnih projektov izjemno počasna in tudi finančno potratna, politika pa praviloma ne dovolj enotna, da bi se tudi pri bolj oprijemljivih investicijah v mobilnost (npr. železnica in avtocestne razvojne osi) poenotila vsaj do te mere, da bi iz proračuna zagotovila stabilne vire za investiranje v potrebno infrastrukturo. »Obstaja velika verjetnost, da se praksa in stanje vlaganj in izgradnje mobilnostne infrastrukture v Sloveniji v prihodnjih 13 letih ne bo bistveno spremenila in popravila. Pri takem razvoju dogodkov lahko predvidimo, da bo pri nas po letu 2035 močno padla prodaja novih avtomobilov, hkrati pa se bosta že pred tem začela močno povečevati uvoz in prodaja rabljenih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, če tega politika ne bo prepovedala. Vse to bo vodilo v dodatno staranje slovenskega voznega parka. Ukrep EU, vsaj na lokalni ravni, torej ne bo zmanjšal, temveč najverjetneje celo povečal onesnaženje, ki ga promet povzroča v Sloveniji in tudi še v marsikateri drugi evropski državi, ter nenazadnje vplival na prometno varnost. Gre torej za odmik od želenega učinka nadnacionalnih ukrepov, ki bi ga ti sicer lahko dosegli z bolj postopnim uvajanjem dostopnejših, uporabniško manj zahtevnih ter okoljsko vse bolj učinkovitimi klasičnimi in elektrificiranimi modeli avtomobilov,« navaja Brglez in poudarja:

Breme sprememb oziroma stroški zelenega prehoda ne smejo biti le na plečih lastnikov osebnih avtomobilov.

Predsednik AMZS ob tem še dodaja, da je na ravni EU premalo dorečeno tudi, kako bo zagotovljen čistejši tovorni promet, ki že sedaj močno obremenjuje okolje, niti ni jasno, kakšni bodo ukrepi za pomorski ter letalski promet. Pri vsem tem je po mnenju AMZS pomembno tudi, kakšna bo struktura virov porabljene električne energije, kolikšni bodo stroški uveljavitve predstavljenega predloga EU in kako bo ta vplival na stroške mobilnosti v prihodnosti.

Avto-moto zveza Slovenije zato poziva državo, naj pripravi celostno strategijo zelenega prehoda in v pogajanjih z EU upošteva specifike slovenske mobilnosti ter kakšne so v naslednjih desetletjih realne in uresničljive možnosti za zeleni (mobilnostni) prehod.

Ključne besede


ekologijaEUtrajnostna mobilnoststališče AMZSmobilnostelektrični avtipodnebna krizaelektrična mobilnostAndrej BrglezEvropska komisija

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

36

Priljubljenost članka

36

Shrani

Delite s prijatelji