1987
+386 1 530 53 53
Avto-moto zveza Slovenije je v zvezi z nedavno odločitvijo Evropskega parlamenta, ki je v okviru svežnja »Pripravljeni na 55«, potrdil cilje zmanjšanja izpustov CO2 za nova osebna vozila in lahka gospodarska vozila, danes na Vlado RS naslovila poziv, naj država pripravi celostno strategijo zelenega prehoda in v pogajanjih z EU upošteva specifike slovenske mobilnosti ter kakšne so v naslednjih desetletjih realne in uresničljive možnosti za zeleni (mobilnostni) prehod, katerega breme ne sme pasti le na voznike osebnih vozil.
Poziv AMZS
Evropski parlament je minuli teden, v okviru svežnja »Pripravljeni na 55«, potrdil cilje zmanjšanja izpustov CO2 za nova osebna vozila in lahka gospodarska vozila. V Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS), največji slovenski nevladni organizaciji na področju varne mobilnosti, podpiramo ukrepe, ki bodo pripomogli k čistejšemu okolju in s tem tudi k večji kakovosti življenja. Še več, že več desetletij smo tako doma kot na mednarodni ravni aktivni soustvarjalci tlakovanja poti v novo, bolj trajnostno mobilnostno družbo. Evropske okoljske cilje, zbrane v svežnju »Pripravljeni na 55«, razumemo v širšem evropskem kontekstu, hkrati pa je nanje treba gledati skozi naše lokalne posebnosti, možnosti in vsekakor tudi priložnosti. Nenazadnje uspešnost zastavljenega evropskega cilja sloni na sposobnosti uresničevanja zastavljenih ciljev na nacionalnih ravneh.
Razlike v prometno mobilnostnih okoljih so med članicami Evropske unije (EU) zelo velike, kar je posledica številnih dejavnikov, zatečeno stanje v raznolikem skupnem evropskem prostoru pa ni novost ali posebnost. Se pa že danes nazorno kaže, da se evropske države v družbo bolj trajnostne mobilnosti peljemo z zelo različnimi hitrostmi. To je razumljivo in je treba jemati kot dejstvo, ob tem pa upoštevati oceno, kako hitro in za kakšno ceno se lahko Slovenija priključi doseganju zastavljenih ciljev, kaj šele ujame najbolj prometno in okoljsko razvite države članice EU.
EU s svežnjem ukrepov problematiko naslavlja v celoti, kar je seveda prav. V AMZS smo prepričani, da se mora uresničevanja zastavljenih ciljev na enak način lotiti tudi slovenska vlada in politika v celoti. Slednje pomeni, da mora, ob na primer industriji in starih kurilnih napravah, svoj delež odgovornosti pri reševanju podnebne krize vsekakor prevzeti tudi promet, pri čemer pa v AMZS že dlje časa opozarjamo:
- da rešitev prehoda v bolj trajnostno mobilnost pri nas ni tako enostavna, da bi jo bilo mogoče doseči že zgolj z zamenjavo pogona v avtomobilih,
- da stroškov zelenega prehoda nikakor ne morejo nositi le vozniki osebnih vozil in
- da je naloga nacionalnih in nadnacionalnih institucij tudi skrb za zagotavljanje pravice do trajnostne mobilnosti (varne, svobodne, cenovno dostopne in okolju prijazne) za vse državljanke in državljane.
Vlado RS in druge pristojne institucije zato pozivamo, naj pripravijo in predstavijo celostno strategijo zelenega prehoda, v pogajanjih z EU pa upoštevajo in zagovarjajo specifike slovenske mobilnosti, ki bodo močno narekovale hitrost potovanja Slovenije v bolj zeleno mobilnost. Ob sprejetju tako pomembne odločitve za življenje državljank in državljanov namreč v AMZS pogrešamo podatke, kakšna bo struktura virov porabljene električne energije, kolikšni bodo stroški uveljavitve te odločitve in kako bo ta vplivala na dostopnost in na stroške mobilnosti v prihodnosti. Menimo, da ambiciozno zastavljeni cilji in kratek rok za njihovo doseganje od Vlade RS zahtevajo vsebinsko in časovno konkretno opredelitev ukrepov, s katerimi bo Slovenija ekonomsko vzdržno in okoljsko učinkovito uresničila zastavljene cilje prehoda v bolj trajnostno mobilnost.
Zares zelena odločitev Evropskega parlamenta?
V AMZS menimo, da je za zeleni preobrat slovenskega prometa nujna vzpostavitev učinkovitega in inovativnega sistema javnega prometa. Brez korenitih sprememb v prometni politiki bistvene preobrazbe mobilnostnih navad in zmanjšanja števila vozil na naših cestah ne bo. Pri tem izpostavljamo, da predstavlja naša geografsko razpršena poselitev ter s tem povezan velik tok ustaljenih časovno prostorskih migracij zelo veliko oviro za izvajanje učinkovitega javnega prevoza, vsaj v obliki, kot je bila oblikovana v zadnjih desetletjih. Prav zato je avto z motorjem na notranje izgorevanje, tako z vsemi privlačnostmi kot s pomanjkljivostmi, hrbtenica slovenskega mobilnostnega življenja.
Slovenija zaradi poddimenzioniranega energetskega sistema oziroma preskrbe z električno energijo (kamor štejemo tudi polnilno infrastrukturo) ter geografskih in demografskih posebnosti po naši oceni ni pripravljena na tako silovit razmah električne mobilnosti. Ob tem pa ne gre prezreti, da večino prodanih (novih) avtomobilov na slovenskem trgu še vedno poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem. Kljub vsem finančno-davkoplačevalskim spodbudam, pozitivnim diskriminacijam, marketinškim in drugim naporom industrije in države je bilo denimo leta 2022 prodanih le 2293 električnih avtov, kar pomeni 4,94-odstotni tržni delež med novimi prodanimi avtomobili. To vsekakor ni penetracija na trg, ki bi v naslednjih 12 letih obetala dvig s slabih petih na 100 odstotkov. Vsaj ne samo po sebi.
Razloge za tako majhen delež električnih avtomobilov je treba med drugim iskati tudi v ceni, saj je električni avto v primerjavi s podobno funkcionalnim avtomobilom z motorjem na notranje izgorevanje pri nas izrazito dražji. Ob upoštevanju vseh naših mobilnostnih navad na eni strani ter gospodarsko ekonomske moči, skupaj s slabo sposobnostjo hitrega prometno-infrastrukturnega prilagajanja na sodobne mobilnostne trende, obstaja utemeljena bojazen, da bo do leta 2035, pa tudi po njem, rasla prodaja in uvoz rabljenih avtomobilov z motorjem na notranje izgorevanje iz razvitejših držav EU, kar bo naš vozni park na dolgi rok samo še bolj postaralo, kar je seveda odmik tako od okoljskih kot tudi ciljev na področju prometne varnosti.
Tehnološki razvoj, tudi kot posledica vse bolj zahtevnih okoljskih meril EU, je sicer v avtomobilski industriji že zagotovil izjemen napredek pri očiščevanju izpustov, zato so najnovejši bencinski in dizelski avtomobili bistveno čistejši kot v preteklosti. Ko k temu dodamo še, sicer že dobro znane širše temeljne okoljske okvire, na primer upoštevanje okoljske obremenitve v celotnem življenjskem ciklu vozila – od pridobivanja surovin, izdelave in rabe do razgradnje – in temeljno družbeno in ekonomsko težnjo po zagotavljanju dostopne mobilnosti za vse, dobi sprejeta odločitev Evropskega parlamenta veliko bolj pisano paleto barv kot zgolj zeleno, še zlasti ob upoštevanju, da je veliko električne energije za napajanje električnih vozil pridobljene iz neobnovljivih virov.
V AMZS smo predani cilju prehoda v bolj trajnostno mobilnost, zato bomo tudi v prihodnje na tem področju aktivno delovali tako v lokalnem okolju kot na nacionalni in mednarodni ravni. Ob tem si želimo, da bi lahko pri tako ključnem vprašanju za našo in prihodnost naslednjih generacij še bolj tvorno sodelovali z vsemi pristojnimi državnimi institucijami ter da bi Slovenijo tudi na področju mobilnosti s skupnimi močmi popeljali v bolj trajnostno prihodnost.
