Kaznovanje za prometne prekrške v tujini

| Potovalne novice

Slovenski vozniki se kar pogosto z avtomobilom ali motornim kolesom odpravimo na pot v tujino, še posebej v sosednje države. Pri vožnji v drugih državah je seveda treba spoštovati prometne predpise – če jih ne, smo seveda lahko kaznovani oziroma moramo plačati globo. Če nas policija ustavi na kraju prometnega prekrška, je postopek dokaj jasen: globo je treba poravnati takoj. Bolj zapletena pa je izterjava glob za prekrške, ki jih zaznajo samodejne naprave, na primer prekoračitve hitrosti ali prekratke varnostne razdalje, ki jih zaznajo radarji oziroma merilniki varnostne razdalje. Kaj moramo vedeti o izterjavi kazni in glob za prometne prekrške v tujini?

Pri čezmejnem kaznovanju razlikujemo dve vrsti izterjave kazni. Pri prvi ustrezni organi države, v kateri je bil storjen prometni prekršek, skušajo globo izterjati neposredno od kršilca na temelju podatkov o registraciji vozila. Pri drugi vrsti gre za izterjavo globo na temelju sodelovanju organov dveh držav: tiste, v kateri je bil prekršek storjen in tiste, iz katere prihaja storilec prekrška. Osredotočimo se najprej na drugo vrsto izterjave kazni, torej, ko gre za sodelovanje dveh držav.

Vse sosednje države Slovenije so članice Evropske unije, ki si prizadeva, da bi bilo čezmejno kaznovanje v vseh državah EU enotno urejeno. V Sloveniji pravno podlago o sodelovanju predstavlja Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ, z dne 24. 2. 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni, ki je v Republiki Sloveniji implementiran v Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1), kjer so določne vse predpostavke za izvršitev, zavrnitveni razlogi, pristojni organi za odločanje, ter sam potek postopka. Pristojni organ za odločanje je v Sloveniji zgolj Okrajno sodišče v Celju.

A čezmejno kaznovanje še ni pravno urejeno v vseh državah EU, saj nekatere države še niso implementirale omenjenega okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ. Med njimi je tudi Italija, kar pomeni, da čezmejna izvršitev kazni s posredovanjem slovenskih organov ni mogoča. Čezmejno kaznovanje pa je že uvedla Hrvaška, pa čeprav je zadnja vstopila v EU, kar pomeni, da vsi postopki veljajo tudi za prometne prekrške, storjene na Hrvaškem.

O tem, za katere prometne prekrške velja čezmejno kaznovanje v EU, ministrstvo za provosodje odgovarja, da kaznovanje velja za vse prekrške in dodaja: “Navedeni instrument ne postavlja omejitev. Poudariti pa je treba, da je neobstoj identitete norme (dvojna kaznivost) eden izmed razlogov za zavrnitev izvršitve odločbe. Identiteta norme se ne preverja zgolj pri določenih prekrških, ki so taksativno navedeni v 5. členu Okvirnega sklepa.

Kolikšna mora biti višina globe za čezmejno izterjavo v državah članicah EU?

O tem, kolikšna mora biti najnižja višina globe, da se uvede čezmejno kaznovanje, pa na slovenskem ministrvu za pravosodje pojasnjujejo. “To je odvisno od okoliščin primera. Okvirni sklep ne določa spodnjega minimuma za posredovanje v izvršitev, treba pa je poudariti, da je višina izrečene kazni eden izmed fakultativnih razlogov za zavrnitev izvršitve. 7. člen Okvirnega sklepa namreč določa, da se priznanje in izvršitev lahko zavrne, če je izrečena sankcija pod 70 EUR. Nekatere države, vključno z Republiko Slovenijo, so navedeni zavrnitveni razlog implementirale kot obligatorni zavrnitveni razlog. Skladno s 1. členom okvirnega sklepa so predmet odločanja lahko tudi stroški postopka, v katerem je bila izdana odločba, ki je predmet izvršitve. Možna je zgolj sočasna izvršitev, tako da ni mogoče posredovati v priznanje in izvršitev zgolj odločbe o stroških postopka.

Prihodek od globe dobi izvršiteljica kazni, torej Slovenija, če gre za slovenskega kršilca in je bila kazen izterjana prek slovenskih organov.

Ali se pri višini globe upoštevajo popusti na hitro plačilo v nekaterih državah, na ministrstvu za pravosodje odgovarjajo: “Popusti se ne upoštevajo, če gre za postopek prenosa izvršitve kazni na podlagi okvirnega sklepa, saj je odločba izrečena v tuji državi, že pravnomočna. V primeru, da pa se zgolj vroča odločbo obdolženemu, pa se glede določila in postopka uporabljajo predpisi države, ki vroča listino – veljajo enaki predpisi kot za notranje postopke o tem, kdaj začne teči rok za uveljavljanje popusta (ko storilec prekrška dobi obvestilo slovenskega sodišča ali kako drugače). V primeru, da se vroča odločba tujega organa z dnem vročitve – v tem primeru gre zgolj za vročitev, naše sodišče ne izdajajo odločb, itd... V primeru, da se zaprosi za vročitev po zaprošenem organu, torej pristojnem organu Republike Slovenije, bodo naša sodišča zgolj vročila tujo odločbo po zakonu o prekrških.

France Kmetič, Motorevija

Ključne besede

kaznina poti

Sorodne novice

Nazaj