Pri intervenciji je najpomembneje, da jo – zaključimo

| Aktualne informacije

Za uspešnost intervencije smo odgovorni vsi: tako tisti, ki hitijo na pomoč, kot drugi udeleženci v prometu, saj jim lahko s svojim ravnanjem pomagamo, ali pa jih pri opravljanju njihovega poslanstva oviramo.


Ker se vsako reševanje ob klicu na pomoč začne na cesti, si v AMZS že vrsto let prizadevamo, da z našimi programi pomagamo do varnejše vožnje tudi voznikom intervencijskih vozil. Ena najboljših možnosti za pridobivanje znanj in nadgrajevanje vozniških izkušenj je usposabljanje na simulatorju intervencijske vožnje. Letošnjega se je od 16. januarja do 9. februarja udeležilo več kot 300 voznikov intervencijskih vozil, večinoma gasilcev. Kako takšna usposabljanja potekajo, zakaj so pomembna oziroma kako pomagajo voznikom intervencijskih vozil pri opravljanju njihovega poslanstva, kakšna naj bi bila intervencijska vožnja, da bo voznik čim hitreje, hkrati pa s čim manj stresa in napora prispel do mesta reševanja, je bilo le nekaj vprašanj, na katera smo odgovore poiskali na današnji novinarski konferenci, ki smo jo v AMZS organizirali v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Gasilsko zvezo Slovenije in Združenjem poklicnih gasilcev Slovenije.

Simulator omogoča trening situacij vsakdanjega prometa

AMZS inštruktor varne vožnje Danijel Granda, ki je tudi vodja tovrstnih usposabljanj v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, je poudaril, da imajo gasilci veliko strokovnega usposabljanja s področja posredovanja v samih intervencijah, nimajo pa sistematičnega izobraževanja za intervencijsko vožnjo. Posledično prihaja do intervencijskih nesreč, predvsem zaradi podcenjevanja pomena reakcijskega časa in stopnje tveganja vožnje med samo intervencijo. »Voznikom intervencijskih vozil v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem omogočamo izobraževanje na poligonu, pri katerem spoznajo predvsem fizikalne zakonitosti, ki veljajo med vožnjo. S tehničnimi pripomočki simuliramo določene situacije, tako lahko vozniki preverijo, kako se vozilo ustavlja na različnih podlagah, kako ga obvladujejo v ovinku, kadar je cestišče suho, kako, če je mokro oziroma spolzko, kako se vozilo obnaša in kaj narediti pri prekrmarjenju, podkrmarjenju, kako zavirati po hribu navzdol … A pri takšnem usposabljanju ni motečih dejavnikov, s katerimi se v realni situaciji na intervencijski vožnji srečuje voznik intervencijskega vozila. Zato smo iskali možnost, da voznikom zagotovimo tudi tovrsten trening. Letos smo že drugo leto zapored najeli napreden simulator intervencijske vožnje, ki voznikom omogoča soočenje s situacijami vsakdanjega prometa, z nenadnimi in nepredvidenimi ravnanji drugih udeležencev,« je povedal Granda ter nadaljeval: »Pri takem treningu nas zanima, kako vozniki predvidevajo druge udeležence, kam se postavijo s svojim vozilom, kako reagirajo … Mnogi tečajniki so potrdili, da se jim je med vožnjo že pripetila točno takšna situacija, kot je bila v simulaciji. Velik poudarek pri tovrstnem usposabljanju je tudi na psihološkem vidiku – ali se vozniki, glede na vrsto intervencije, sploh zavedajo, kakšna stopnja tveganja jih čaka, kaj se dogaja, ko nekoga dodatno obremenimo s spremenjeno stopnjo intervencije oziroma v primeru spremembe osnovne informacije (na primer več poškodovanih), ali so sposobni situacijo, v kateri se znajdejo, rešiti, ali pa pride do nesreče in se intervencija predčasno zaključi.« 

Ne hitrost – najpomembneje je zaključiti intervencijo

Kot je inštruktor varne vožnje povedal v nadaljevanju, so na začetku usposabljanja udeležence med drugi vprašali, kaj za njih pomeni intervencijska vožnja. Poleg odgovorov modra luč in sirene sta bili letos najpogostejši asociaciji adrenalin in hitrost, za kateri pa vemo, da z varno vožnjo nimata veliko skupnega. Vozniki so bili v nadaljevanju soočeni s tremi različnimi situacijami: z alarmom z nezahtevno intervencijo, nato je sledila nekoliko zahtevnejša, nazadnje pa še situacija z rdečim alarmom, v kateri so ogrožena človeška življenja.

Ugotovili smo, da vozniki že pri prvi, nezahtevni situaciji v veliko primerih niso več vedeli, na kakšno intervencijo so bili poslani. Ljudje torej intervencijo še vedno povezujemo s tem, da je treba čim hitreje priti do kraja reševanja, ne pa, kako tvegana naj bo vožnja oziroma kako lahko prilagodimo vožnjo, da jo bomo varno zaključili. Zato je ključno ozaveščanje, da je treba med intervencijsko vožnjo razmišljati, torej kaj pomeni stopnja tveganja v primeru požara smetnjaka in kaj ob nesreči, v kateri so ogrožena človeška življenja. Velik delež udeležencev prve vožnje ni uspešno opravil, tretjo (najzahtevnejšo) pa večina, saj so se začeli zavedati pomena samoobvladovanje adrenalina in posledic, ki jih lahko intervencijska vožnja prinaša, ter upoštevali vsa navodila. Besede, kot so hitrost, adrenalin, polni plin, prednost in podobne, so torej na koncu delavnice pridobile nov pomen. Najbolj pomembni besedi sta postali zaključiti intervencijo«,

je potek izobraževanja predstavil Granda. 

Pokličite 112 in operaterju povejte čim več informacij

Vsaka intervencija se začne s klicem na 112. Kot je povedal mag. Stanislav Lotrič, vodja sektorja za operativo na Upravi RS za zaščito in reševanje, so lani na številko za klic v sili prejeli več kot 519 tisoč klicev, od tega največ v osrednji Sloveniji, sledita Maribor in Kranj ter nato ostali centri. Dogodkov, v katerih je bilo potrebno posredovanje intervencijskih ekip, je bilo nekaj več kot 18.600, od tega okoli 2.600 prometnih nesreč. Odziv na 112 je zagotovljen prek 13 regijskih centrov za obveščanje, kar pomeni, da se glede na lokacijo, s katere posameznik pokliče 112, odzove najbližji regijski center. To omogoča, da se na kraj nesreče napotijo tiste intervencijske enote, ki lahko prispejo najhitreje.

Da bo lahko intervencija čim bolj učinkovita, je treba ob klicu na 112 operaterju v centru za obveščanje povedati, kaj in kje se je zgodilo, predvsem pri prometnih nesrečah je pomemben podatek, v kateri smeri vožnje se je zgodila prometna nesreča, ali so ljudje poškodovani in če da, kakšne so te poškodbe, ali je na kraju dogodka prisotnost nevarnih snovi in kdo je klical. Operaterji se trudijo, da klicatelja pomirijo in mu svetujejo, kaj lahko stori oziroma kako lahko, glede na vrsto dogodka, najprimerneje ukrepa.

Mag. Lotrič je ob tem še izpostavil, da je v situacijah, ko mimoidoči oziroma mimovozeči udeleženci v prometu pomagajo ponesrečencem, pomembno, da ti najprej poskrbijo za svojo varnost (varno ustavijo, ustrezno zavarujejo svoje vozilo), če pa ne bodo pomagali, naj nadaljujejo z vožnjo in naj ne ovirajo drugih voznikov.

Na območju Slovenije je sicer za posredovanje ob prometnih nesrečah določenih 50 enot, to so poklicne in prostovoljne gasilske enote. Določene so na podlagi meril in s podpisom pogodbe z Upravo RS za zaščito in reševanje. Te enote so za takšna posredovanja primerno opremljene, njihovi pripadniki pa ustrezno usposobljeni. Ob klicu na 112 operater točno ve, koga lahko kam pošlje. V Sloveniji je 14 poklicnih gasilskih enot in 1.346 prostovoljnih enot. Večja mesta pokrivajo poklicne enote, druga območja pa ne. Vsak center ima alarmni načrt občine, ki ga pripravi občinsko poveljstvo ali poveljstvo gasilske zveze, kjer je tudi navedeno, koga naj operater v določeni situaciji pošlje na intervencijo. V naslednji fazi je vse odvisno od vodje intervencije, ki vodi ter koordinira delo. V primeru hujših nesreč je aktiviran državni načrt, v skladu s katerim lahko pridejo pomagat tudi enote iz drugih delov Slovenije.

Takšnega usposabljanja bi se morali udeležiti vsi gasilci

Kot je povedal Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, je v GZS okoli 50 tisoč operativnih gasilcev, ki so vsi potencialni vozniki intervencijskih vozil. »Zagotovo je velik izziv, kako takšnemu številu gasilcev zagotoviti, da bodo za vožnjo ustrezno usposobljeni. Vesel sem, da se zadeve premikajo – takšen simulator je namreč priložnost, da se čim več operativcev udeleži tovrstnih izobraževanj.« Ob tem je še dejal, da se je treba zavedati, da se za prostovoljnega gasilca odhod na pomoč običajno začne že od doma, od koder se do gasilskega doma pelje z osebnim vozilom, kar zagotovo predstavlja večje tveganje za nastanek prometne nesreče – takšen voznik je namreč z mislimi že na intervenciji. »Do prihoda v gasilski dom nihče od gasilcev ne ve, kateri bo vozil intervencijsko vozilo, šele tam se potem določi najbolj izkušen, se pa seveda zgodi, da najizkušenejšega ni. Za nas je torej izjemnega pomena, da tudi tistim z manj izkušnjami povemo oziroma jih ozavestimo, da je veliko bolj pomembno priti do nesreče, četudi morda nekaj minut kasneje, kot pa sploh ne priti,« je poudaril Petek in dodal:

Tudi na intervencijski vožnji je treba upoštevati, da je voznik odgovoren tako za svojo varnost kot varnost sopotnikov in drugih udeležencev v prometu ter nenazadnje za vozilo.

V nasprotju s prostovoljci imajo večje enote poklicnih gasilcev (teh je v Sloveniji okoli 1.500) določeno, kdo je voznik, pri manjših enotah pa so prav tako lahko vozniki vsi, je povedal Primož Vasle, podpredsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev, ter izpostavil, da so usposabljanja na simulatorju intervencijske vožnje zelo dobrodošla tudi zanje in da so odzivi udeležencev izjemno pozitivni.

Intervencijska vožnja naj bo umirjena

Kot so izpostavili govorci, je pomembno, da se vozniki intervencijskih vozil zavedajo, da so na poti od doma do gasilskega doma povsem običajni vozniki in da zanje veljajo vsa pravila in prometni predpisi. Te morajo upoštevati tudi pri vožnji intervencijskega vozila. »Vozniki intervencijskih vozil se moramo se zavedati, da na cesti niso sami. Prednosti ne smemo izsiljevati, temveč si jo moramo pridobivati«, svetuje inštruktor varne vožnje Granda, ki izpostavlja, da bodo lahko drugi udeleženci prednost odstopili le, če bodo intervencijska vozila opazili, pri čemer je ključna varnostna razdalja: »Če te ni, voznik v vzvratnem ogledalu ne bo videl, da za njim vozi intervencijsko vozilo. Varnostna razdalja je pomembna tudi v primerih, ko voznik spredaj neustrezno reagira in na primer ustavi vozilo – v takem primeru hitro pride do trčenja, saj ga ne bomo uspeli obvoziti ali pa bomo ob obvozu trčili v nasproti vozeče vozilo.« Povedal je še, da so intervencijske vožnje relativno kratke in v tem kratkem času je z načinom vožnje zelo težko pridobiti bistveno časovno razliko. »Zato vozimo umirjeno, natančno, skušajmo predvideti ravnanja drugih udeležencev, saj je to edini način, da se bomo varno in z manj stresa pripeljali do kraja nesreče.«

Ne zavirajte, umaknite se, ko je to mogoče

Kaj pa drugi udeleženci v prometu? Granda izpostavlja:

Pomembno je, da vozniki vozil, ki jih dohitevajo intervencijska vozila, nadaljujejo z vožnjo, nato pa se na primernem mestu umaknejo in spustijo takšno vozilo naprej. Največja napaka je, da začnejo zavirati. Pomembno je tudi pravilno tvorjenje reševalnega pasu – takoj, ko na avtocesti ali hitri cesti nastane zastoj, se umaknimo skrajno desno, tudi na odstavni pas, ali skrajno levo. Ne vemo namreč, ali je zastoj nastal zaradi nesreče ali zaradi drugih okoliščin, kot so na primer dela na cesti, zato vnaprej poskrbimo, da bodo imela morebitna intervencijska vozila prosto pot.

Sicer pa je eden največjih problemov nesreč gasilskih intervencijskih vozil možnost prevrnitve, za kar je med drugim razlog v tem, da ta vozila niso opremljena s sodobnimi varnostnimi sistemi. Po naši zakonodaji namreč ta vozila spadajo v segment delovnih terenskih vozil, za katera ta oprema ni predpisana.

V Avto-moto zvezi Slovenije si bomo prizadevali in podprli gasilske organizacije, da bodo imela gasilska vozila tovrstne varnostne sisteme serijsko vgrajene. Takšna je tudi praksa v tujini,

je poudaril France Kmetič, generalni sekretar največje nevladne organizacije na področju varne mobilnosti v Sloveniji, ki je že leta 2015 opozarjala na neustrezno zakonsko ureditev reševalnega pasu, lani pa je zakonodajalec upošteval njene predloge in predloge drugih deležnikov na tem področju ter spremenil ureditev, tako da je sedaj za tvorjenje reševalnega pasu dovoljen tudi umik na odstavni pas.

Granda je ob tem še dodal, da so razlogi za nesreče intervencijskih vozil tudi v tem, da v kritičnih situacijah vozniki reagirajo podobno kot pri vožnji osebnih vozilih: »Zaradi višjega težišča intervencijskega vozila in drugačnega položaja voznika v takem vozilu so tovrstni manevri običajno neuspešni. Takšne primere na delavnicah analiziramo in na ta način izobražujemo voznike, kako ravnati, da do tovrstnih nesreč ne bi prihajalo.«

V prihodnosti bodo izziv tudi električna vozila

Poleg same vožnje je vse večji izziv za gasilce tudi predvideno večanje števila električnih vozil na naših cestah. Nekaj tovrstnih posredovanj so naši gasilci že imeli, tako Petek kot Vasle pa sta izpostavila, da se na te primere že pripravljajo in usposabljajo. Mag. Lotrič je ob tem dodal, da je treba v primeru prometne nesreče s takšnim vozilom operaterju, ki se oglasi na 112, povedati, da gre za električno vozilo, saj je to za intervencijo in njeno uspešnost zelo pomemben podatek.

Za izobraževanje in osveščanje o električni prihodnosti na naših cestah si bo še naprej prizadevala tudi Avto-moto zveza Slovenije, je povedal njen generalni sekretar: »V sodelovanju z evropskimi avtomobilski klubi izvajamo najrazličnejše teste, simulacije reševanj v nesrečah z avtomobili na različne pogone, tudi na plin in elektriko. Že v preteklosti pa smo bili v zvezi z intervencijsko vožnjo in reševanjem v nesrečah partner v različnih aktivnostih. Eden takih projektov je bil evropski primerjalni test predorov, v katerem smo pregledali vse slovenske predore, poti reševanja, pripravljenost intervencijskih služb, odzivnost, opremljenost predorov. V sodelovanju z Rdečim križem Slovenije smo preverjali pripravljenost slovenskih voznikov na reševanje, tudi s praktičnimi preizkusi. V sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje smo bili vpeti v uvajanje sistema eCall v Sloveniji – naša država je decembra 2015 prva v Evropi na celotnem območju zagotovila delovanje samodejnega klica na pomoč iz avtomobilov eCall (v avto vgrajeni sistem eCall samodejno pošlje klic na pomoč na številko 112 centra za obveščanje, če pride do prometne nesreče, pri kateri se v avtu sproži varnostni meh). Lani smo med drugim organizirali trening varne vožnje za gorske reševalce. Glede na vse večjo gostoto prometa in tehnološki napredek v avtomobilski industriji pa nam izzivov zagotovo ne bo zmanjkalo,« je zaključil Kmetič. 

AMZS se za podporo izvedbi usposabljanja na simulatorju intervencijske vožnje zahvaljuje Zavarovalnici Triglav.
Ključne besede

AMZSVarna vožnjaAMZS Center varne vožnjeFrance KmetičAMZS CVVamzsintervencijaIntervencijska vožnjaUprava RS za reševanjeGasilska zveza SlovenijeZdruženje poklicnih gasilcev SlovenijeDanijel Granda

Sorodne novice

Nazaj