Deklaracija za zmanjšanje števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah

Čeprav so evropske ceste med najvarnejšimi na svetu, je število prometnih nesreč, ki se končajo s smrtnim izidom, še vedno preveliko. Vsak dan namreč na cestah v EU življenje izgubi 70 ljudi, še petkrat toliko jih je hudo poškodovanih. Lani je tako v prometnih nesrečah umrlo 25.500 ljudi. To je sicer 600 manj kot leto prej in 6000 manj kot leta 2010, kar pomeni, da se je od leta 2010 smrtni davek evropskih cest zmanjšal za 19 odstotkov, na letni ravni pa lani za dva odstotka. Trend zmanjševanja smrtnih žrtev se torej na evropski ravni nadaljuje, kar je po mnenju Evropske komisije spodbudno, vendar se je zadnja leta bistveno upočasnil, zato obstaja tveganje, da cilj, ki si ga je zadala EU: v obdobju 2010–2020 razpoloviti število izgubljenih življenj na cestah, ne bo dosežen (leta 2010 je na cestah v Uniji umrlo 31.500 ljudi).

Da bi spodbudili uresničitev ciljev EU, je Evropska komisija skupaj z malteškim predsedstvom predlagala sprejetje deklaracije, s katero so članice EU in drugi deležniki znova potrdili svojo zavezo k zmanjševanju števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah.

Slovenske ceste med bolj krvavimi, položaj se slabša

Slovenija je, kot je Avto-moto zveza Slovenije že večkrat opozorila, ena redkih članic Unije, kjer se stanje na področju varnosti v cestnem prometu slabša. Kot ugotavlja Evropska komisija, Slovenija na področju prometne varnosti doživlja negativen trend: leta 2010 je Slovenija beležila 67 smrtnih primerov v prometnih nesrečah na milijon prebivalcev, leta 2015 se je ta številka zmanjšala na 58, a nato lani znova zvišala na 63, medtem ko je bilo na ravni EU lani v prometnih nesrečah 50 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev. Po tem kazalniku je bilo slabše stanje kot v Sloveniji le v sedmih članicah EU, s čimer se prometna varnost na slovenskih cestah uvršča med slabše v EU.

Podatki EU še kažejo, da največ ljudi, kar 55 odstotkov, izgubi življenje na cestah zunaj naselij, sledijo urbana območja s 37 odstotki. Najmanj smrtnih žrtev je na avtocestah, in sicer osem odstotkov. Glede na vrsto udeležbe v prometu  največ ljudi umre v avtomobilih, kar 46 odstotkov, smrtnih žrtev med pešci je 21 odstotkov, 14 odstotkov smrtnih žrtev je motoristov, osem odstotkov pa kolesarjev, 11 odstotkov pa predstavljajo ostali udeleženci (vozniki tovornih vozil, delovnih strojev, traktorjev, tri ali štirikolesnikov).