AMZS poziva k zavrnitvi predloga direktive o cestninjenju

Novice

Avto-moto zveza Slovenije pozvala slovenske poslance Evropskega parlamenta, naj o predlogu direktive o cestninjenju glasujejo na način, da bomo lahko v Sloveniji še naprej uporabljali vinjetni sistem, ki se je izkazal za učinkovitega, predvsem pa je bistveno pripomogel k zmanjšanju prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.


Poslanci evropskega parlamenta naj bi v teh dneh glasovali o predlogu Evropske komisije o cestninjenju tovornih vozil na določenih cestah (avtocestah) v državah Evropske unije – poročilo Christine Revault D’Allones Bonnefoy o predlogu sprememb Direktive 1999/62/EC. Čeprav gre v naslovu za cestninjenje tovornih vozil, predlog sprememb vključuje tudi cestninjenje po prevoženi razdalji za osebne avtomobile in motocikle. Gre za izjemno pomembno odločitev, ki bo imela dolgoročne posledice za promet, prometno varnost in tudi ekologijo.

V Avto-moto zvezi Slovenije ocenjujemo, da bi sprememba trenutne ureditve cestninjenja v Sloveniji poslabšala prometno varnost in imela še druge negativne učinke, na kar smo opozorili že maja 2017, ko je Evropska komisija svoj predlog o načinu cestninjenja v Evropski uniji predstavila javnosti,

je stališče Avto-moto zveze Slovenije, nacionalnega avtomobilskega kluba in največje slovenske nevladne organizacije na področju varne mobilnosti, ki združuje 80 tisoč voznic in voznikov, predstavil generalni sekretar France Kmetič. 

Argumenti Avto-moto zveze Slovenije za ohranitev trenutnega sistema cestninjenja v Sloveniji

V Sloveniji imamo izkušnje z različnimi cestninskimi sistemi – tako s cestninjenjem po številu prevoženih kilometrov (zaprti sistem, odprti sistem) kot vinjetnim, ki je v veljavi od sredine leta 2008. Vinjete za osebna vozila, kombije in motorje so nedvomno pozitivno pripomogle k spremembi prometnih tokov, tj. k povečani uporabi avtocest ter hitrih cest, in prekinile prakso izmikanja in obvozov cestninskih postaj, s tem pa k večji pretočnosti prometa, varovanju okolja in, kar je najpomembnejše, doprinesle k prometni varnosti. Prometni tokovi so se preusmerili na avtoceste kot najbolj varne ceste – kot ponazarja graf, se je prometna varnost v Sloveniji po kriteriju število umrlih v prometnih nesrečah, tudi zaradi povečane uporabe avtocest, h kateri je prispevala uporaba vinjet, od leta 2008 bistveno izboljšala. Obenem uvedba vinjet ni vplivala na finančno stanje upravljavca avtocest, ki posluje z dobičkom.

Število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah na slovenskih cestah od leta 2001 do 2018* (*podatki do 21. oktobra)


Vrnitev na plačilo cestnine po prevoženi razdalji bi pomenila ponovno selitev prometa z avtocest na glavne in regionalne ceste, z vsemi posledicami za pretočnost prometa, prometno varnost in ekologijo. V Sloveniji je namreč zaradi naravnih danosti in razseljene poseljenosti uporaba osebnih avtomobilov v večini primerov edina možnost primerne mobilnosti, vzpostavitev ustreznega javnega prometa pa zelo omejena. Manjše uporabe avtomobilov torej ne gre pričakovati, bodo pa vozniki, ob povišanju cen uporabe avtocest, iskali cenejše rešitve, četudi so te manj varne.

Generalni sekretar AMZS ob tem še dodaja, da je tako mnenje mednarodne avtomobilistične zveze FIA, Regija I, ki združuje evropske avtomobilske klube, kot AMZS, da bi morale države članice Evropske unije same odločati o tem, kakšno obliko cestninjenja bodo izbrale – tako kot tudi same določajo davke na avtomobile, davke in dajatve na pogonska goriva.

Prepričani smo, da EU ne bi smela biti pristojna, da odloča o cestninjenju oziroma načinu cestninjenja v posamezni članici EU – tudi v Sloveniji. Ob tem poudarjamo, da je študija mednarodne avtomobilistične zveze FIA, ki smo jo v Motoreviji objavili decembra 2016, ugotovila, da so države članice EU leta 2013 pobrale za 100 milijard evrov več davkov iz naslova avtomobilov, kot je bilo vložka v izgradnjo cestne infrastrukture. V Sloveniji je bil ta razkorak milijardo evrov.

Nenazadnje, je dodal Kmetič, da je že z dajatvami na gorivo zagotovljeno, da vsak uporabnik plača svoj sorazmerni delež tudi glede na dejansko porabo goriva, in sklenil:

Zaradi vseh teh dejstev smo slovenske evropske poslance pozval, da pri glasovanju o omenjenih spremembah Direktive zavrnejo člene: 5, 26, 32, 37, 38, 43–46, 52, 60, 63, 67, 69, 71, 85–87, 124–125, 133, 135-137, 139–140, in glasujejo za člene: 17, 42, 47, 142–152, 155–156, 160–161, 163, 165–172. 

Nazaj