AMZS bo ocenjeval kolesarsko infrastrukturo v petih slovenskih mestih

Novice

S sredstvi, pridobljenimi na razpisu mednarodne avtomobilistične zveze FIA, bo AMZS ocenil 75 kilometrov kolesarske infrastrukture v Ljubljani, Kranju, Kopru, Velenju in Novem mestu.


Avto-moto zveza Slovenije je bila s projektom za ocenjevanje kolesarske infrastrukture uspešna pri pridobivanju sredstev na letošnjem razpisu mednarodne avtomobilistične zveze FIA. V petih slovenskih mestih – Ljubljani, Kranju, Kopru, Velenju in Novem mestu –, bo skupno ocenil 75 kilometrov kolesarskih poti oziroma površin, ki jih uporabljajo kolesarji, trase v posameznih mestih pa so bile izbrane v sodelovanju z lokalnimi avto-moto društvi oziroma klubi, članicami Avto-moto zveze Slovenije. 

Ocenjevanje kolesarskih površin v navedenih mestih bo potekalo v sodelovanju s španskim podjetjem Factual, ki ima izkušnje z ocenjevanjem kolesarskih površin v več evropskih (vele)mestih, in s pomočjo digitalnega orodja oziroma s programsko rešitvijo za ocenjevanje kolesarske infrastrukture Lane Patrol. Ta se uporablja predvsem za analizo varnosti in kakovosti kolesarskih poti oziroma pasov, saj pomaga prepoznati nevarnosti, pomanjkljivosti in infrastrukturne napake ter predlaga izboljšave. »Lane Patrol temelji na metodologiji CycleRAP, ki jo razvil iRAP (International Road Assessment Programme), mednarodno neprofitno združenje nacionalnih in regionalnih upravljavcev cest, avtomobilskih klubov, nevladnih organizacij za varnost v cestnem prometu ter različnih raziskovalcev in strokovnjakov. AMZS po tej metodologiji že od 2008 aktivno izvaja postopke evropsko primerljivega neodvisnega ocenjevanja cest iRAP, pridobiva in analizira prometne podatke ter objavlja in interpretira dobljene rezultate«, je povedal Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezo Slovenije, in dodal, da so v AMZS izjemno zadovoljni, da bodo lahko znanje in izkušnje, pridobljene z iRAP, prenesli tudi na ocenjevanje kolesarske infrastrukture:

Kolesarjenje, tako po dnevnih opravkih kot v rekreativne namene, je v Sloveniji vse bolj priljubljeno, naloga in odgovornost vseh pristojnih institucij ter urbanistov in načrtovalcev kolesarske infrastrukture pa je, da je ta čim bolj varna za uporabnike. Upamo in želimo si, da bi ta pilotni projekt ocenjevanja kolesarske infrastrukture v Sloveniji okrepil prizadevanja za bolj varno mikromobilnost. 

Kako poteka ocenjevanje po metodologiji Lane Patrol?

Postopek ocenjevanja površin po metodologiji Lane Patrol ima tri faze: snemanje površin, obdelava podatkov in priprava poročila. Snemanje poteka s pomočjo mobilne aplikacije na kolesu, ki med vožnjo samodejno zajema geolocirane (GPS-označene) fotografije oziroma posnetke kolesarske infrastrukture. Zbrane slike in podatki se sinhronizirajo v spletno orodje, kjer Lane Patrol »mapira« kolesarsko mrežo. Kolesarska površina oziroma pot se razdeli v segmente (npr. na vsakih 10 metrov) in za vsak segment se oceni več kot 40 atributov – širina poti, označbe, ovire, zaščitne ograje, prehodi, križišča ipd. Na podlagi metodologije CycleRAP Lane Patrol določi ravni tveganja za posamezne segmente (kjer je infrastruktura slabša, je tveganje večje). Orodje nato samodejno pripravi scenarije izboljšav oziroma predloge sprememb, na podlagi katerih se lahko upravljavci analiziranih površin, kot so občine in država, urbanistični načrtovalci ali drugi deležniki lažje odločijo za izboljšave, ki prispevajo k bolj varnemu kolesarjenju in s tem k napredku pri prometni varnosti – ne le kolesarjev, ampak vseh udeležencev v prometu. 

Snemanje poteka s pomočjo mobilne aplikacije na kolesu, ki med vožnjo samodejno zajema geolocirane (GPS-označene) fotografije.

Od 80 do 90 odstotkov snemanj kolesarske infrastrukture v izbranih mestih bo potekalo na površinah, namenjenih kolesarjem, ponekod pa so kolesarji primorani uporabljati površine, ki niso namenjene predvsem ali samo njim, temveč tudi vozilom ali pešcem. In ravno zaradi tega bo, predvidoma, prihajalo do največjih razlik v oceni varnosti – če bi (lahko) kolesarji vseskozi vozili po namenski infrastrukturi, bi bila končna povprečna ocena poti mnogo višja,

je še pojasnil Logar, ki pričakuje, da bodo rezultati ocenjevanja kolesarskih površin v izbranih mestih znani konec marca 2026. 

AMZS je za projekt ocenjevanja kolesarske infrastrukture pridobil sredstva na razpisu 2025 FIA Safe and Sustainable Mobility Grants Programme, ki ga financira FIA Foundation. 

Ključne besede


FIAErik Logarprometna varnostiRAPkolesarjenjekolesarska infrastrukturaocenjevanje kolesarskih potiCycleRAP