V začetku so organizirali skupne vožnje po vnaprej določenih trasah, na katerih so se vozniki družili in izmenjevali svoje izkušnje z jeklenimi konjički. Zelo hitro so organizirali tudi avtošolo in nudenje prevoza z lastnim kamionom. Ker pa je imela Gornja Radgona funkcionalno, en kilometer dolgo peščeno stezo, kjer je KK Mejaš prirejal konjske dirke, so se nekateri na tej stezi kmalu preizkusili tudi v dirkanju - na začetku s standardnimi motorji, že leta 1956 pa je bila v Gornji Radgoni prva dirka motoristov.
Skokovit razvoj motošporta se je začel sredi 60. let prejšnega stoletja, ko je društvo kupilo prvi pravi speedway motor. Zlato obdobje v tekmovalnem smislu je doseglo med letoma 1976 in 1984, ko so s svojimi vozniki osvojili kar šest naslovov državnih prvakov Jugoslavije v kategoriji posamezno (Vlado Kocuvan petkrat in Albert Kocmut enkra ) in še šestkrat v parih.
V letih 1975 in 1981 so organizirali finale svetovnega prvenstva na dolgi peščeni stezi. O uspešnem delovanju društva v teh letih piše v svoji knjigi iz leta 2007 tudi kronist Franci Tomažič. Žal pa so tako tekmovalne kot organizacijske ambicije počasi zamrle. Največji vzrok zato je bilo pomanjkanje finančnih sredstev. AMD Gornja Radgona je zadnjo dirko organiziral leta 1985.
Predani izboljševanju prometne varnosti
AMD Gornja Radgona je dandanes aktiven predvsem na področju prometne vzgoje in izobraževanja, tako mladih kot starejših.
Slavnostnega dogodka ob praznovanju častitljivega jubileja so se udeležili tudi predstavniki Avto-moto zveze Slovenije in članom društva iskreno čestitali, predsednik Avto-moto zveze Slovenije Marko Belšak pa je predsedniku AMD Gornja Radgona Egonu Sukiču podelil jubilejno listino.



