AMZS predstavil rezultate ocenjevanja kolesarske infrastrukture po metodologiji CycleRAP

Avto-moto zveza Slovenije je leta 2025 pridobila sredstva na razpisu mednarodne avtomobilistične zveze FIA, kar ji je omogočilo, da je v petih slovenskih mestih – Ljubljani, Kranju, Kopru, Velenju in Novem mestu – skupno ocenila 75 kilometrov kolesarskih poti oziroma površin, ki jih uporabljajo kolesarji, trase v posameznih mestih pa so bile izbrane v sodelovanju z lokalnimi avto-moto društvi oziroma klubi, članicami Avto-moto zveze Slovenije.

Ocenjevanje je potekalo po metodologiji CycleRAP, ki obsega tri faze: snemanje površin, obdelavo podatkov in pripravo poročila. Snemanje se je izvajalo s pomočjo mobilne aplikacije na kolesu, ki je med vožnjo samodejno zajemalo geolocirane (GPS-označene) fotografije oziroma posnetke kolesarske infrastrukture. Zbrane slike in podatki so se nato sinhronizirali v spletno orodje, v katerem je nato Lane Patrol »mapiral« kolesarsko mrežo.

Kolesarska površina oziroma pot se razdeli v segmente (npr. na vsakih 10 metrov) in za vsak segment se izvede ocena več kot 40 atributov – širina poti, označbe, ovire, zaščitne ograje, prehodi, križišča, pešci ipd. Na podlagi metodologije CycleRAP Lane Patrol se določi ravni tveganja za posamezen segment (kjer je infrastruktura slabša, je tveganje večje). Orodje potem samodejno pripravi scenarije izboljšav oziroma predloge sprememb, na podlagi katerih se lahko upravljavci analiziranih površin, kot so občine in država, urbanistični načrtovalci ali drugi deležniki lažje odločijo za izboljšave, ki prispevajo k bolj varnemu kolesarjenju in s tem k napredku pri prometni varnosti – ne le kolesarjev, ampak vseh udeležencev v prometu,

je povedal Jose Gutiérrez iz podjetja Lane Patrol.

Rezultate, metodologijo ocenjevanja in primerjavo ter načine izboljšav sta v raziskavi strokovno obravnavala Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije, in Klemen Filipič, strokovni sodelavec za področje mobilnosti pri Avto-moto zvezi Slovenije.

Ocena tveganja

Model CycleRAP je osredotočen na spremembe, ki jih je zaradi pomanjkanja vgrajene zaščite pri kolesih in drugih sredstvih mikromobilnosti treba narediti v infrastrukturni zasnovi. Na podlagi zbranih podatkov o cestnih elementih, prometnem toku ter operativnih hitrostih oceni tveganje in predlaga varnostne ukrepe. Pristop je celovit, saj model oceni tveganje na podlagi fizičnih infrastrukturnih lastnosti, obnašanja uporabnikov cest ter dinamike v prometu. Ocena je bila narejena s pomočjo specializiranega orodja Lane Patrol, ki je bil zasnovan za implementacijo modela CycleRAP z zbiranjem, kodiranjem in analizo infrastrukturnih in prometnih podatkov.

V poročilu je ocenjenih 75 kilometrov cest z različnimi tipologijami v petih različnih mestih, v vsakem v dolžini 15 kilometrov. Kljub temu, da ima Slovenija dobro strukturno podlago za kolesarjenje, ugotovitve kažejo, da je za vsakodnevne uporabnike kolesarskih poti še veliko prostora za izboljšave. Več kot 51 odstotkov celotnega 75-kilometrskega omrežja je ocenjenega z “visoko” ali “ekstremno” stopnjo tveganja. Čeprav 50 odstotkov omrežja predstavljajo ločene kolesarske poti, je 27 odstotkov takšnih, na katerih so si kolesarji primorani deliti cesto z motornimi vozili, kar lahko vodi v neposredne konflikte. Približno 90 odstotkov analizirane infrastrukture se lahko klasificira kot “ozka” (samo 1-2 metra širine). Takšna širina ne omogoče dvosmernega prometa, enostavnega prehitevanja ali uporabe vse pogosteje prisotnih širokih vozil, kot so na primer tovorna kolesa.

Predlogi različnih varnostnih ukrepov

Tako kot marsikje drugod po svetu je tudi v Sloveniji varnost kolesarjev odvisna od količine in hitrosti vzporedno potekajočega motornega prometa. 63 odstotkov analiziranega kolesarskega omrežja poteka največ en meter stran od voznih pasov, namenjenih motornemu prometu, skoraj 75 odstotkov kolesarskih površin pa je speljanih neposredno ob nepremičnih objektih ali občutnih nivojskih spremembah, kot so npr. robniki. Skoraj 77 odstotkov analiziranih površin je izpostavljenih srednji ali veliki količini težkih vozil, 25 odstotkov pa jih poteka ob cestah, kjer je omejitev hitrosti med 60 in 90 km/h. Ocena kakovosti je pokazala, da se ponekod pojavljajo tudi nišne težave, kot so na primer taktilne talne označbe, ki slepe in slabovidne pešce vodijo preblizu kolesarskih poti, ter kovinski ločilni elementi, ki v primeru dežja postanejo spolzki.

S pomočjo CycleRAP modela za varnostne izboljšave (CycleRAP Safety Treatment Model) in orodja Lane Patrol so predlagani trije načini izboljšav, ki bi kolesarsko mrežo dvignili na višjo raven varnosti po celotnem omrežju:

• kratkoročni cilji: vzdrževanje in nizkocenovni posegi (med te cilje sodijo osredotočanje na specifične nevarnosti, ki so bile opažene med oceno kakovosti, ter izboljšava prometnih znakov in talnih označb);
• srednjeročni cilji: nadgradnja infrastrukture (prednostna namestitev robustnih varnostnih ograj (iz betona ali jekla) na cestnih koridorjih, kjer hitrost prometa presega 50 km/h; začetek večletnega programa, katerega cilj je nadgradnja kolesarskih poti na širino vsaj dveh metrov);
• dolgoročni cilji: spremembe predpisov in neprekinjenost stez (formalno naj se sprejme omejitev 30 km/h v urbanih okoljih, s čimer se celovito spremeni varnostni profil mesta; prednostni razvoj kolesarskih poti, ki so fizično ločene od površin za motorni promet).

Oglejte si predstavitev rezultatov ocenjevanja kolesarske infrastrukture