Vozniki podcenjujemo nevarnost zaspanosti za volanom

Novice

AMZS raziskava* ugotavlja, da je zaspanost za volanom med slovenskimi vozniki resen problem: polovica voznikov je občasno zaspanih, vsak deseti do štirinajsti voznik pa je v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom. Zlasti zaskrbljujoče je, da vozniki, kljub zaspanosti, z vožnjo praviloma nadaljujejo, za ohranjanje budnosti za volanom pa uporabljajo taktike, kot so npr. pogovarjanje s sopotnikom, odpiranje oken ali pojačanje radia, čeprav, kot izpostavlja stroka, takšni in podobni ukrepi zagotavljajo le kratkotrajen učinek, zato za zmanjševanje zaspanosti za volanom niso učinkoviti – edini učinkovit ukrep je spanje.


Med dejavnike tveganja, ki lahko vodijo v nastanek prometne nesreče, poleg vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih substanc, uporaba mobilnih telefonov med vožnjo ipd., sodi tudi zaspanost za volanom, ki pa ji vozniki mnogokrat posvečamo (pre)malo pozornosti.

»V AMZS so nas rezultati raziskave spodbudili, da bomo zaspanost kot enega od dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče mnogo bolj vključevali tako v naše preventivne aktivnosti kot tudi v vsebine programov varne vožnje, ki jih izvajamo v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem«, izpostavlja mag. Jure Kostanjšek, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije, in dodaja:

»Glede na to, da nočna vožnja sama po sebi za od petkrat do šestkrat povečuje tveganje za prometno nesrečo, v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem uvajamo povsem nov program varne vožnje – vožnja ponoči, s katerim želimo voznikom pomagati, da spoznajo pasti in nevarnosti nočne vožnje ter se naučijo nanje pravilno odzivati.«

Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., specialistka družinske medicine in medicine dela prometa in športa, izpostavlja, da je vožnja posebno tvegana, če:

  • smo utrujeni in smo prejšnjo noč spali manj kot šest ur;
  • imamo slabo kakovost spanja in se že dolgo nismo dobro naspali;
  • vozimo že dalj časa brez krajšega počitka;
  • vozimo ponoči ali popoldan, ko običajno spimo ali počivamo;
  • jemljemo zdravila, ki imajo stranski učinek zaspanosti;
  • delamo več kot 60 ur tedensko, izmensko ali več služb hkrati;
  • smo popili tudi manjše količine alkohola oziroma zaužili prepovedane psihoaktivne snovi;
  • vozimo po monotonih, ravnih in dolgočasnih cestah.

»Če med vožnjo prepoznate zaspanost, se ji ne poskušajte upirati, saj vas lahko spanec v hipu premaga. Čim prej ustavite vozilo na varnem mestu, spijte eno ali dve kavi (kofein začne delovati čez približno 30 minut), zaspite za od 15 do 20 minut in nato nadaljujte z vožnjo,«

svetuje Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., pri čemer opozarja, da imajo odpiranje oken, zniževanje temperature v vozilu, poslušanje radia ali glasbe, petje, kričanje, pretegovanje, ustavljanje, telovadba in sprehajanje ob vozilu le kratkotrajen učinek (zmanjšajo zaspanost samo za nekaj minut) in zato niso učinkoviti ukrepi za zmanjševanje zaspanosti za volanom.

»Edini učinkovit ukrep je spanje!«

Kot glavne vzroke za zaspanost za volanom Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., izpostavlja:

  1. Pomanjkanje spanja – nezadostno število ur spanja ponoči je glavni vzrok za zaspanost za volanom. V primerjavi z osebo, ki spi osem ur na noč, spanje šest do sedem ur na noč poveča tveganje za prometno nezgodo zaradi zaspanosti za volanom za 1,8-krat. Spanje manj kot pet ur na noč poveča to tveganje za 4,5-krat (2). Neprekinjeno budno stanje 17 do 18 ur povzroča napake pri vožnji, ki so primerljive s 0,5 g/l alkohola v krvi, neprekinjeno budno stanje 24 ur pa napake, ki so primerljive z 1,0 g/l alkohola v krvi (2).
  2. Motnje spanja, ki jih je treba prepoznati in zdraviti: apneja v spanju, narkolepsija, druge hipersomnije nespečnost, depresija itd. Vozniki z apnejo v spanju imajo za od dvakrat do sedemkrat večje tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti (2).
  3. Zdravila in snovi, ki povzročajo zaspanost, kot so pomirjevala, nekateri antidepresivi, uspavala, antihistaminiki, nekateri antipsihotiki in mišični relaksanti, alkohol, kanabis, … (2).

V največji nevarnosti za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom so (2):

  • mladi vozniki, ker zelo pogosto združujejo pomanjkanje spanja ponoči z nočno vožnjo (pri približno 50 odstotkih prometnih nesreč zaradi zaspanosti za volanom so udeleženi vozniki, stari do 25 let),
  • moški,
  • delavci z izmenskim delom,
  • poklicni vozniki, saj vozijo na dolgih razdaljah, pogosto po avtocestah in velikokrat ponoči. Običajno spijo v slabih pogojih in ne dovolj dolgo, izpostavljeni so tudi pritisku zaradi povečanja ur vožnje. Pri teh voznikih je pogosta obstruktivna apneja med spanjem, ki lahko izzove čezmerno dnevno zaspanost.

Drugi dejavniki, ki povečujejo tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom, so:

  • vožnja brez sopotnika,
  • neizkušenost voznikov, ki so pred kratkim pridobili vozniško dovoljenje,
  • uživanje alkohola in drog,
  • vožnja po obroku,
  • vožnja po avtocestah in na dolgih razdaljah, pri čemer pa se je treba zavedati, da je prometna nesreča zaradi zaspanosti za volanom možna tudi na kratki razdalji.

Prometne nesreče zaradi zaspanosti za volanom so najpogostejše med 2. in 6. uro ter med 14. in 16. uro. Nočna vožnja sama po sebi povečuje tveganje za nesrečo za petkrat do šestkrat. Ob teh urah so naši možgani manj budni in bolj pripravljeni na spanje (2).

Znaki zaspanosti za volanom so: utrujen in zaspan voznik vse bolj togo usmerja pogled izključno na vozišče, prezre napise ob cesti, prometne znake za obvoz/izvoz, vozi počasneje ali prehitro, ne da bi sam to hotel, težko vzdržuje smer vožnje, vijuga, prevozi mejno črto …(1).

Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., še poudarja, naj bodo vozniki pozorni na naslednje znake zaspanosti (1):

  • težave z vidom (pekoč občutek v očeh, vid postaja zamegljen), pogosto mežikanje (oči se nehotno zapirajo), vse počasnejše in težke veke;
  • begajoče misli, težave s koncentracijo na cesto, ne spominjajo se, kje so pravkar peljali, kaj se je zgodilo malo nazaj na cesti (izvozi, prometni znaki …);
  • otopelost, odsotnost, misli kar nekam odplavajo, ali pa nas potegnejo v nek drugi svet; občutek, da je cesta vse ožja, predmeti vse manjši;
  • bolečine v mišicah, potreba po gibanju, presedanju, pretegovanju;
  •  pojavi se občutek hladu (ob nespremenjeni temperaturi v vozilu), drget;
  • »plavanje« po voznem pasu, težave z držanjem smeri vožnje;
  • zehanje, mencanje oči;
  • težka glava, ki jo težko držijo pokonci;
  • izleti na bankini;
  • skorajšnje trčenje z močnim zaviranjem v vozilo pred sabo;
  • občutek nemira, razdraženosti, vzdraženost in agresivnost.

Literatura:
1. Zorec Karlovšek M. Utrujenost, zaspanost, uspavala in vožnja, Fortox, Ljubljana, 2013.
2. Projekt: Wake up bus, 2013. Dostopno na: www.esrs.eu

Več o tej temi tudi v članku v Motoreviji (maj 2017): Kdor visoko leta, nizko pade – o energijskih pijačah med vožnjo


*Raziskavo je za AMZS izvedla Mediana. Število udeležencev: N = 503, v starostnem razponu 18–75 let, vzorec je uravnotežen po spolu in starosti ter reprezentativen za slovenskega voznika.

 

Ključne besede


AMZS CVV VranskoAMZSVarna vožnjaAMZS Center varne vožnjeamzszaspanostutrujenost

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

7

Priljubljenost članka

7

Shrani

Delite s prijatelji